Daljinsko zaznavanje je znanost o pridobivanju informacij o nečem, kot je predmet ali proces, brez neposrednega fizičnega stika, na splošno zato, ker je tak stik nemogoče ali zelo drago pridobiti. Informacije, pridobljene z daljinskimi senzoričnimi tehnikami, lahko vključujejo preprosto opazovanje, kot je slika, posneta z zračno kamero, ali pa lahko vključujejo bolj niansirane meritve, kot je sonar, ki se uporablja za zbiranje podatkov za meritve razdalje in velikosti. Senzorične tehnike na daljavo se uporabljajo na številnih različnih področjih, vključno z biologijo, kemijo in fiziko. V večini primerov pa se »daljinsko zaznavanje« nanaša na tehnike, ki se uporabljajo za zbiranje slik in podatkov o predmetih na Zemlji od daleč; satelitsko kartiranje Zemlje je primer tega.
Nekatere oblike daljinskega zaznavanja, kot je fotografija, so pasivne, saj preprosto zbirajo informacije, ki so že tam. Kamera, na primer, ne oddaja ničesar; namesto tega proizvaja slike na podlagi odbite svetlobe, ki je že prisotna v okolju. Po drugi strani pa druge oblike daljinskega zaznavanja uporabljajo aktivne tehnike za zbiranje informacij. Aktivni sonarski sistemi, na primer, delujejo tako, da oddajajo zvočne rafale in uporabljajo odmeve za oddaljeno zbiranje informacij o oddaljenih predmetih. Je aktivna metoda, ker je treba pred zbiranjem kakršnih koli informacij oddati zvočne impulze.
Aplikacije za daljinsko zaznavanje so številne, saj obstaja veliko predmetov in pojavov, o katerih je težko neposredno pridobiti informacije. Radar se na primer uporablja za daljinsko spremljanje vremenskih razmer; merjenje hitrosti voznikov; in nadzira zračni promet, zlasti okoli letališč. Poleg tega se za razvoj letalskih zemljevidov uporabljajo metode zračnega fotografiranja. Nekatere tehnike pri fotografiranju iz zraka se lahko uporabljajo celo za izdelavo topografskih zemljevidov, ki zagotavljajo podrobne informacije o terenu in nadmorski višini. Še druge oblike daljinskega zaznavanja se uporabljajo za merjenje potresov, doseg orožja, merjenje atmosferskih kemičnih koncentracij in merjenje oddanega sevanja.
Velik del podatkov, pridobljenih z metodami daljinskega zaznavanja, se analizira z računalniki, saj lahko računalniki analizirajo informacije veliko bolj učinkovito in natančneje kot ljudje. Računalniški algoritmi se na primer pogosto uporabljajo za razlikovanje dragocenih podatkov od hrupa instrumentov. Računalniki se lahko uporabljajo za čiščenje slik in hitre izračune o pridobljenih podatkih. Računalniške programe je mogoče uporabiti celo za natančno prilagajanje slik. To je še posebej pomembno, kadar se metode daljinskega zaznavanja uporabljajo za razvijanje slik zelo velikih predmetov ali območij, na primer pri fotografiranju iz zraka.