WLAN je kratica, ki pomeni brezžično lokalno omrežje. LAN je računalniško omrežje, pogosto omejeno na eno samo zgradbo, ki omogoča komunikacijo med in med računalniki ter skupen dostop do skupnih zunanjih naprav, kot so tiskalniki in skenerji, prek žičnih povezav, bodisi neposredno med napravami ali prek druge naprave, pogosto usmerjevalnika . Če je usmerjevalnik povezan z modemom, lahko služi tudi kot vmesnik med LAN in internetom. Brezžični LAN vključuje radijske signale, ki omogočajo, da se brezžične naprave povežejo z omrežjem. Gostujoči WLAN je dostop, posebej zasnovan za začasen dostop do sistema.
Gostje WLAN je mogoče konfigurirati na več načinov. Lahko je identičen dostopu WLAN, ki je na voljo znotraj organizacije, samo v imenu »gost«. To bi lahko bilo primerno za zaposlenega, ki ima običajno sedež na drugi lokaciji, vendar je dovoljen za popoln dostop do vseh virov in podatkov. Gostje WLAN lahko tudi omejite, kar omogoča omejen dostop, kot je določeno z nastavitvijo računa za goste. Nazadnje bi lahko gostujoči WLAN nastavili z drugačno varnostno konfiguracijo, če bi na primer imel gost računalnik, ki ni bil sposoben ravnati z novejšimi varnostnimi protokoli.
Usmerjevalniki lahko nudijo neposreden način za nastavitev WLAN za goste. Verjetno bo na voljo več možnosti. Najprej lahko dovolite dostop gostom do omrežja WLAN bodisi samo za dostop do interneta in drugih naprav v omrežju za goste bodisi za dostop do naprav v omrežju LAN. Drugič, dostop za goste lahko poimenujete z imenom, ki je popolnoma ločeno od drugih omrežij. Nazadnje se lahko odločimo, ali bomo uporabili varnostne možnosti ali ne.
Varnostne možnosti izbire lahko vključujejo zelo močne protokole in/ali protokole, do katerih lahko dostopajo starejši stroji. Primeri močnejših varnostnih protokolov bi bili WPA-PSK [TKIP] + WPA2-PSK [AES] ali WPA/WPA2 Enterprise. Prva napisana se glasi “WiFi Protected Access Pre-Shared Key [Temporal Key Integrity Protocol]; WPA2 je posodobitev WPA, ki podpira protokol AES (Advanced Encryption Standard) in je na voljo samo na novejši strojni opremi. Primer protokola, do katerega bi lahko dostopal tudi starejši računalnik, je WEP (Wired Equivalent Privacy), ki velja za dokaj slabo šifriranje, nadomestila pa sta ga WPA in WPA2.