Ko je treba podatke poslati iz enega računalnika v drugega, se razbijejo na posamezne znake in pošljejo v zaporedju. Takšen prenos se imenuje sinhroni prenos, ko prejemni računalnik uporablja uro, ki je sinhronizirana z uro računalnika pošiljatelja. Ura vzpostavi ritem. Kadar ure sprejemnega in pošiljajočega računalnika niso sinhronizirane, se oblika prenosa imenuje asinhroni prenos.
Sporočilo, ki ga je treba prenesti iz enega računalnika v drugega, je sestavljeno iz besedilnih in nebesedilnih znakov. Liki pa so sestavljeni iz bitov. Ti biti se pošljejo po električnih žicah in so označeni z nivoji signala. Da bi pošiljatelj in prejemnik uspešno prenašala bite, se morata oba dogovoriti za ritem, da lahko prejemnik določi pravilen konec enega bita in začetek drugega.
Pri asinhronem prenosu se ritem ali takt določi pred začetkom kakršne koli komunikacije. Tako lahko en računalnik ali računalniška naprava izjavi, da bo deloval s hitrostjo 9600 bitov na sekundo. Druga naprava lahko pravilno komunicira s to napravo le, če se ta hitrost ujema.
Ko je treba en znak prenesti od pošiljatelja do prejemnika, mora biti prejemnik opozorjen, da sprejme znak. To se naredi z uporabo signala »zbudi« na začetku znaka. Ta signal se imenuje START bit. Da bi zagotovili, da se en znak ne zamenja z naslednjim, se za označevanje konca vsakega znaka uporabljajo STOP biti. Poleg tega je predvideno preverjanje napak prek bita PARITY, da se zagotovi, da signalov ne pokvari potepuški električni šum.
Znak je pogosto sestavljen iz sedmih ali osmih bitov. Torej, pri prenosu enega znaka se pošlje bit START, nato pa se bitji znaka pošljejo drug za drugim. Nato se pošlje bit PARITY in končno STOP bit. Sedem- ali osem-bitni znak zahteva tri bite kot obremenitve, da se pravilno pošljejo od pošiljateljske naprave v sprejemno napravo. Te obremenitve pri asinhronem prenosu lahko omejijo količino koristnih informacij, ki bi jih bilo mogoče poslati.
Med napravami so lahko razlike v hitrosti, paritetnih metodah, številu uporabnih bitov in številu STOP bitov. Ko prejmete en znak, se lahko po katerem koli času pojavi naslednji znak. Na primer, znaki, ki jih vnašate s tipkovnico, se ustvarijo in pošljejo po razmeroma dolgih časovnih intervalih v primerjavi s hitrostjo računalnika. Spletna stran, ki je poslana na prikaz, ima lahko veliko znakov, poslanih hitro v zaporedju.
Asinhroni prenos je običajno zaželen, kadar se podatki pošiljajo manj pogosto. Uporablja se lahko pri komunikaciji prek stacionarnih telefonskih linij in za preproste tiskalnike. Asinhroni prenos velja za enostavnejšega in cenejšega v primerjavi s sinhronim prenosom, slednji pa lahko zagotovi veliko večje hitrosti podatkov.