Snemalnik tokov je program, ki se lahko uporablja za snemanje in shranjevanje medijev, ki se gledajo prek pretakanja, ki se lahko uporabljajo za zvočne ali video podatke. Obstaja več različnih programov, ki se lahko uporabljajo za snemanje pretočnih podatkov, izbrani program pa je običajno odvisen od vrste medija, ki ga oseba želi zajeti ali posneti. Nekatere pretočne podatke je mogoče posneti tudi z drugimi metodami, ki ne zahtevajo snemalnika tokov. Takšne metode vključujejo uporabo zvočne kartice za snemanje pretočnega zvoka in shranjevanje pretočnega videa z vohljanjem po enotnem lokatorju virov (URL).
Imenuje se tudi stream ripper, snemalnik toka se običajno uporablja za snemanje ali shranjevanje medijev, ki so na voljo prek pretakanja prek omrežja, kot je internet. Pretočni mediji so vrsta medijev, ki si jih lahko ogledate takoj, ne pa s prenosom in predvajanjem. Te vrste medijev vključujejo zvok, ki je na voljo prek internetnih radijskih postaj in zvočnih predvajalnikov, pa tudi video, ki ga je mogoče pretakati s spletnega mesta ali iz oddaje spletne kamere. Kot snemalnik tokov je na voljo več različnih programov in večina jih je zasnovanih posebej za zajemanje pretočnih medijev.
Snemalnik tokov je običajno zasnovan za zajemanje določenih vrst pretočnih medijev in te različne vrste običajno navedejo oblikovalci programske opreme. Različni programi za predvajanje predstavnosti, kot sta Windows Media Player® in Quicktime®, bodo imeli različne vrste datotek za pretakanje, zato bodo morda potrebni različni programi za snemanje iz vsake vrste, čeprav lahko nekateri programi zajemajo iz več vrst predvajalnikov. Obstajajo tudi različne vrste datotek, ki se uporabljajo za različne formate pretakanja, kot je Flash®, ki jih je mogoče snemati tudi z nekaterimi programi. Snemalnik tokov običajno uporabniku omogoči snemanje toka in shrani ta posneti medij v različne vrste datotek. Lahko je na voljo kot brezplačna programska oprema ali zahteva licenčnino.
Obstajajo tudi drugi načini za zajemanje in shranjevanje pretočnih medijev, razen snemalnika tokov. Pretočni zvok, na primer, lahko shranite z zvočno kartico v računalniku; to se običajno naredi s snemanjem prek preprostega avdio programa in izbiro zvočne kartice kot vira za snemanje. Vsak zvok, ki ga predvaja zvočna kartica, bo nato posnet in ga lahko uporabnik shrani. Veliko pretočnih medijev se običajno shrani tudi na strežnik za pretakanje in storitev pretakanja preprosto ne posreduje URL-ja za pretakanje medijev, ko se predvaja. Metode vohunjenja URL-jev se lahko uporabijo za določitev lokacije, od koder prihajajo pretočni mediji, in to lokacijo lahko uporabite za shranjevanje izvorne datoteke.