Odprtokodna programska oprema za navidezne stroje je uporabna za skrbnike in uporabnike, ki potrebujejo novo kodirno okolje ali pa morajo na istem računalniku implementirati drug operacijski sistem (OS). To naredite z razdelitvijo trdega diska na particije in nato z izvajanjem ločenega in izoliranega okolja znotraj te particije. Če želite izbrati najboljši odprtokodni virtualni stroj, bi morali uporabniki poiskati programe, ki lahko izvajajo bodisi operacijski sistem bodisi virtualizacijo programa, odvisno od tega, kaj uporabnik potrebuje. Število različnih okolij in število operacijskih sistemov, ki se lahko izvajajo hkrati, sta prav tako pomembna. Za izbiro najboljšega programa je pomembno, kako deluje novo okolje in koliko pomnilnika bo potrebno za izdelavo particije.
Obstajata dve vrsti odprtokodnih programov za virtualne stroje, ena vrsta za kodiranje in ena vrsta za OS. Večina virtualnih strojev ne more opraviti obeh nalog, zato mora uporabnik poiskati tisto, ki ustreza njegovim potrebam. Pogostejša od obeh je različica OS, ki uporabniku omogoča, da na svojem računalniku zažene drugačen OS. Različica okolja za kodiranje je namenjena uporabnikom, ki izdelajo obsežno kodo in jo morajo zagnati zunaj glavnega računalnika, da preprečijo, da bi uničila ali poškodovala glavni računalnik.
Nekatera odprtokodna programska oprema za virtualne stroje lahko poganja več okolij, druga pa samo eno okolje. Večina uporabnikov, ki niso profesionalni programerji ali skrbniki, bo imela koristi od enotnega okolja, ki uporablja veliko manj pomnilnika. Zagon številnih različnih okolij hkrati zahteva zmogljiv računalnik, ki je sposoben hkrati obvladovati vse različne procese, hkrati pa uporabniku omogoča, da opravi več dela v krajšem času.
Ko odprtokodni virtualni stroj odpre novo okolje, obstajata dva načina za to. Okolje se lahko zažene samo in prevzame celoten zaslon ali pa se zažene v majhnem oknu, medtem ko primarni OS deluje. Če se okolje zažene samo, potrebuje manj pomnilnika, vendar je lahko težko preklapljanje med obema sistemoma. Zagon v drugem oknu zavzame velik prostor pomnilnika, vendar se uporabniki lahko z lahkoto premikajo naprej in nazaj med okolji.
Med ustvarjanjem novega okolja bo odprtokodni navidezni stroj uporabnika vprašal, koliko pomnilnika naj uporabi za okolje. Uporabnik lahko enostavno uporabi večino trdega diska za nalogo, vendar se minimalna količina pomnilnika za particijo razlikuje od enega virtualnega stroja do drugega. Izbira navideznega stroja z nizko minimalno zahtevo po pomnilniku bo boljša, če bo kdaj potrebno majhno okolje.