Limski fižol je vrsta stročnic, ki izvira iz Južne Amerike. Ta zelo hranljiva fižol je znana pod številnimi alternativnimi imeni, vključno s fižolom Haba, sladkornim fižolom, maslenim fižolom, fižolom Guffin, fižolom cibet, fižolom Hibbert, fižolom Pallar, fižolom Sieva, fižolom Madagaskar in fižolom Burma. Za ljudi, ki imajo raje natančnost, je znanstveno ime Phaseolus lunatus, fižol pa je na voljo v dveh velikostih, pri čemer se domneva, da večji fižol izvira iz Andov, medtem ko so manjši fižol gojili v drugih delih Mezoamerike.
Poleg tega, da je limski fižol na voljo v dveh velikostih, je na voljo tudi v številnih sortah, ki imajo lahko značilne vzorce obarvanja. Običajno je fižol zelen do kremasto bel, s škrobnim okusom, ki ima tudi pridih gladkega bogastva. Na večini tržnic je posušen fižol, v številnih trgovinah pa ga je mogoče najti tudi v pločevinkah. Ko je v sezoni, je svež fižol lima mogoče najti na nekaterih kmečkih tržnicah in ga je vsekakor vredno poskusiti. Ljudje v zmernih območjih se lahko tudi sami preizkusijo v vzgoji rastlin.
Časovni okvir udomačevanja limskega fižola je nekoliko moten. Fižol je zagotovo zelo star in zagotovo izvira iz Južne Amerike, preden je odšel proti severu. Ko so evropski naseljenci dosegli Ameriko, so domači Američani gojili ta fižol in druge stročnice kot pomemben del svoje prehrane. Fižol je bil nedvomno eden prvih izdelkov, ki so ga vrnili v Evropo, kjer je postal precej priljubljen, za razliko od ubogega paradižnika, ki je moral prestati desetletja sramote, preden je bil končno sprejet kot živilo.
Pri kuhanju se fižol lima lahko uporablja kot drugi fižol v številnih jedeh, vključno z juhami in enolončnicami. Lahko jih tudi pretlačimo v fižolov namaz ali jih vključimo v solate in čili. Fižol se dobro ujema s številnimi živili, poleg tega pa je tudi navaden.
Odvisno od sorte lahko fižol lima raste v obliki grma ali trte, ki zahteva obrezovanje. Ponavadi hitro zorijo, zato nekateri vrtnarji radi razporedijo svoje zasaditve, da podaljšajo razpoložljivost svežega fižola. Rastline najbolje uspevajo v zmernem podnebju, zato jih je treba saditi po vlažnem, mrzlo vreme ni več tveganje, saj lahko mokri pogoji upočasnijo rast. V podnebjih s hladnimi izviri lahko sadike zaženemo v rastlinjaku in jih presadimo.
Tako kot drugi fižol tudi fižol lima ceni nekaj prostora za rast, zato ga je treba založiti, da se zmanjša tveganje gnilobe strokov. Svež fižol lahko poberemo kadarkoli, ko stroki zrastejo dovolj, ali pa ga pustimo na veji, da se posuši, da bi posušeni fižol pripravili za shranjevanje. Zavedajte se, da nekateri fižol razvijejo cianidne spojine, zato jih dobro kuhajte, preden jih zaužijete.