Kognitivna robotika je veja robotike, ki si prizadeva izdelati robote z umetno inteligenco (AI), ki so sposobni razmišljati in revidirati svoje razmišljanje, tako kot ljudje. Poleg tega, da zna razmišljati, kognitivna robotika deluje tako, da naredi robote z motivacijo, zato se želijo učiti ali opravljati naloge. Za zbiranje informacij o zunanjem svetu, ki jim lahko pomaga pri odločanju in pomaga pri učenju, naj bi roboti imeli čutila kot ljudje, ki jim omogočajo zaznavanje sveta. Za izdelavo teh robotov je pomembno tudi gibanje, da se lahko odzovejo na zunanje dražljaje; to zahteva zapleteno robotsko okostje za delo v povezavi s senzorji.
Eden najpomembnejših vidikov kognitivne robotike je uporaba AI. To je vrsta logične konstrukcije, ki omogoča robotom, da se učijo iz vhodnih informacij, kar vodi tudi do odločanja, sklepanja in drugih običajnih vidikov človeškega mišljenja. Roboti morajo imeti tudi možnost revidirati svoje razmišljanje, da lahko izbrišejo napake in napake v presoji ter jih nadomestijo z novimi in pravilnimi informacijami. Za zagotovitev, da lahko roboti hranijo vse nove dohodne informacije, tako da lahko sistem AI še naprej raste, dobijo velike trde diske ali podobne enote.
Poleg razmišljanja potrebujejo roboti tudi motivacijo za delovanje. To vključuje cilje, želje in želje. Brez motivacije roboti morda ne bodo pripravljeni zbirati novih informacij, kar bo zmanjšalo, kako dobro bodo ti roboti posnemali ljudi. Motivacijo lahko dodamo na dva načina. Programerji kognitivne robotike ga lahko dodajo neposredno v robote ali pa se motivacija manifestira iz sistema AI.
Sistem AI potrebuje stalen tok novih informacij ali pa sistem nima ničesar početi in se ne uči. Da bi to izpolnili, si veja kognitivne robotike prizadeva izdelati robote, ki lahko zaznavajo zunanji svet. To se običajno izvaja prek senzorjev, roboti pa prejmejo osnovne informacije o dotiku, vonju, vidu, zvokih in morda okusu, čeprav nekateri sistemi okus izpuščajo, ker se jim to ne zdi nujno.
Za nadaljnje posnemanje ljudi so kognitivni roboti zgrajeni z okostji, podobnimi človeškemu skeletu. Okostje ima veliko sklepov, tako da se lahko roboti premikajo. Ko zunanji dražljaji vplivajo na robote, kot je podajanje žoge ali drsenje predmeta v bližini robotov, njihov sistem umetne inteligence zbira informacije o predmetu, na primer, od kod prihaja in kako hitro se premika. Tako kot ljudje so tudi ti roboti narejeni tako, da reagirajo tako, da ujamejo žogo ali pogledajo drseči predmet.