Zaključno mizarstvo je mizarstvo, opravljeno ob zaključku gradbenega dela; končni dotiki, tako rekoč. Na splošno vključuje vse tesarstvo, ki bo vidno, ko bo projekt končan, v nasprotju z grobim mizarstvom, ki je prekrito med gradnjo. Zaključno mizarstvo zahteva posebne spretnosti in zelo dobro oko za detajle, izkušeni zaključni mizar pa je lahko zelo povprašan.
Gradnja ali prenova katere koli strukture poteka v več fazah. V vsaki fazi so lahko vključeni različni strokovnjaki, ki skrbijo za pravilno opravljeno delo in ščitijo strukturno celovitost stavbe. Zaključni mizarji pridejo ob koncu dela, ko je vse na svojem mestu in nameščeno in je čas, da uporabimo še zadnje podrobnosti. Ti strokovnjaki poskrbijo, da je vse končano in da je projekt videti estetsko prijeten.
Zaključno mizarstvo vključuje stvari, kot so obrezovanje, oblikovanje in namestitev strojne opreme, kot so kljuke za vrata, izvlečki predalov in tako naprej. Vključuje lahko tudi strešno kritino, vključno s končnimi deli strehe, kot so žlebovi in obloge. V bistvu, če bo viden skozi celotno življenjsko dobo konstrukcije, se šteje za zaključno mizarstvo. Končno mizarstvo je sestavljeno iz vseh drobnih detajlov, ki jih laiki opazijo, ko pogledajo strukturo.
Tako kot pri običajnih mizarjih morajo biti tudi mizarji za zaključna dela kompetentni gradbeniki, vendar potrebujejo tudi estetske veščine. Predmete morajo znati postaviti enakomerno in natančno, saj bodo v prihodnosti vidni. Stvari, kot je ujemanje barv, velikosti, oblik in vzorcev, so še posebej kritične. Ko se stvari pri grobem mizarstvu ne ujemajo, je to sprejemljivo, če so trdne. Ko se v zaključnem mizarstvu ne ujemata, je problem; če so na primer podstavki na eni steni nekoliko manjši od tistih na drugi, bo to očitna in potencialno zelo dražeča težava.
Ljudje se učijo zaključnega mizarstva tako, da začnejo z grobim mizarstvom, spoznajo osnove mizarstva, se navadijo na orodja in se postopoma učijo naprednejših veščin. Sčasoma jim je dovoljeno delati na manjših zaključnih projektih in ko razvijejo kompetence, so dodeljeni zahtevnejšim in kompleksnejšim nalogam. Nekateri zaključni mizarji prihajajo iz lesarstva z izkušnjami izdelovanja stvari, kot je fino pohištvo, drugi pa lahko začnejo kot osnovni mizarski vajenci in gradijo svoje veščine iz nič s pomočjo usposobljenih in potrpežljivih mentorjev.