Kalijev krom je kemična spojina, ki se najpogosteje uporablja kot sestavina drugih spojin. Čeprav lahko ta spojina obstaja sama, se najpogosteje kombinira z žveplom ali kisikom, da nastane kalijev krom sulfat ali kalijev krom oksid. Te kemikalije se lahko uporabljajo v kemijskih in fotografskih laboratorijih.
Ena pogosta spojina, narejena iz kalijevega kroma, je kalijev dikromat. Ta kemikalija je sestavljena iz kalija, kroma in kisika. Med preoblikovanjem kalijevega kroma v kalijev dikromat dobi spojina številne različne oblike. Postane kalijev kromat, ki je rumena kemikalija, nato pa postane kalijev dikromat, ki ima močan zeleni odtenek.
Ko se prvič tvori, je kalijev dikromat nestabilna raztopina, umazana z vodikovim peroksidom. Lahko se spremeni v stabilno spojino s prekuhanjem vodikovega peroksida. Ko je v stabilni obliki, se lahko veže z železovimi ioni in jih odstrani iz tekočine. Za razliko od druge podobne spojine je kalijev dikromat učinkovit, če so v raztopini kloridni ioni.
Kalijev krom se lahko kombinira tudi z žveplom in kisikom. Ko je to storjeno, nastala kemikalija tvori vijolično rdeče kristale, ki jih je mogoče uporabiti za številne namene. Uporabljajo se lahko za barvanje glazur, ki se uporabljajo v keramiki ali tekstilu. Poleg tega jih je mogoče uporabiti pri razvoju fotografij, pri čemer jim dodajo rdečkast odtenek, da odpravijo barvno težavo ali ustvarijo učinek barvnega premika.
Obstajajo številne nevarnosti pri delu s kemikalijami na osnovi kalijevega kroma. Pri dotiku, vdihavanju ali zaužitju so strupeni. Simptomi občasnega stika s kožo s kemikalijo so običajno blagi in se lahko pojavijo kot bolečina, srbenje ali rdečina. Ponavljajoča se izpostavljenost lahko povzroči hujše reakcije, vključno z razvojem lezij. Učinki so hujši na očeh in sluznicah.
Vdihavanje te kemikalije lahko povzroči tudi draženje. Izpostavljenost kalijevemu kromu lahko povzroči kašelj in težko dihanje, pa tudi vročino in glavobol. Uživanje te kemikalije je lahko smrtonosno in o nenamerni izpostavljenosti je treba nemudoma obvestiti zdravnika. Takoj po izpostavljenosti je treba zagotoviti ustrezno prvo pomoč.