Diferencialni menjalnik je mehanska naprava, ki se uporablja za pretvorbo in prenos navora na različne načine. Običajno se za porazdelitev navora z ene gredi na dve ali več gredi uporablja diferencial. Včasih se lahko zgodi nasprotno, ko se navor dveh ali več gredi prenese samo na eno gred. Medtem ko ima diferencial lahko različne oblike, ga najpogosteje najdemo v avtomobilih. V tej aplikaciji je navor ene gredi porazdeljen na dve različni gredi, od katerih vsaka vrti pogonsko kolo.
Medtem ko lahko diferencialne prestave najdemo v številnih različnih mehanizmih in strojih, jih sodobni avtomobil ponavadi najbolj uporablja. Ko avtomobil zavije, se morajo kolesa na obeh straneh avtomobila vrteti z različnimi hitrostmi. Kolesa, ki so najbližja smeri zavoja, se morajo vrteti počasneje kot tista, ki so obrnjena stran od zavoja. Da bi avtomobil to naredil, potrebuje vsako zadnje kolo svojo lastno pogonsko gred, vendar mora biti navor še vedno enakomerno porazdeljen.
Diferencialna prestava to doseže z enakomerno porazdelitvijo navora na vsako posamezno kolo z gredjo. To se izvede s posebno razporeditvijo prestav, ki se nahaja na mestu, kjer se pogonska gred iz motorja srečata z dvema pogonskima gredema. Motor v avtomobilu ustvarja navor, ki se nato poveča skozi menjalnik. Iz menjalnika ena pogonska gred vrti diferencialni menjalnik.
Diferencialne menjalnike je mogoče najti v različnih razporeditvah, vendar je sama razporeditev med proizvajalci avtomobilov razmeroma univerzalna. Spiralni stožčasti zobnik na koncu pogonske gredi menjalnika obrača večji zobnik. Zobnik kronskega kolesa je sorazmerno velikega premera in ima na sredini veliko luknjo. Medtem ko zobje na večini prestav prihajajo iz strani, so zobje kronskega kolesa obrnjeni navzgor. Na ta način se lahko zobnik iz motorja poveže s kronskim zobnikom.
Iz kronskega zobnika izhaja edinstvena razporeditev prestav, kjer je navor enakomerno porazdeljen med obe pogonski gredi. Na sprednji strani kronskega kolesa je tako imenovana kletka diferenciala, v kateri sta na obeh straneh dva poševna zobnika. Površine teh zobnikov so pravokotne na površino kronskega kolesa, kar jim omogoča pravilno spajanje z dvema drugim ujemajočima se poševnima zobnikoma. Vsak od teh drugih dveh poševnih zobnikov sestavlja en konec vsake pogonske gredi.
Brez diferenciala ali dveh različnih pogonskih gredi bi se lahko v avtomobilu in njegovih komponentah pojavili različni škodljivi učinki. Ena najbolj opaznih je poškodba pnevmatik, ki je posledica vlečenja pnevmatik. To nastane, ko se zunanja pnevmatika ne more vrteti hitreje kot notranja pnevmatika. Takšno vlečenje lahko povzroči tudi poškodbe in okvare pogona.