V arhitekturi in inženirstvu je konstrukcijska obremenitev največja količina obremenitve, ki jo je mogoče dati na konstrukcijo. Teža je eden ključnih dejavnikov, ki jih je treba upoštevati pri izračunu, vendar ni edini. Poleg teže je treba pri izračunih projektne obremenitve upoštevati tudi druge vrste sil, s katerimi se bo soočala konstrukcija. Na primer, mostovi in visoke zgradbe morajo biti sposobni vzdržati močan veter, hkrati pa podpirati lastno težo in težo ljudi in predmetov, ki so na njih ali v njih.
Ustrezen izračun projektne obremenitve je ključnega pomena za zagotovitev, da je konstrukcija varna. Brez izračuna konstrukcijske obremenitve lahko strukture ali celo odseki konstrukcij postanejo nestabilne. Nestabilnost lahko povzroči kolaps, ki je lahko usoden. Bilo je veliko tragičnih primerov, ko projektna obremenitev ni bila pravilno izračunana, kar je povzročilo hude poškodbe in celo smrt ljudi znotraj konstrukcije.
Projektna obremenitev se uporablja tudi za določitev največje zasedenosti prostorov. To je še posebej pomembno v velikih prostorih, kjer se ljudje zbirajo na dogodkih. Na primer, plesna dvorana ali koncertno prizorišče bo imela največjo zasedenost. Ta omejitev ni povezana le z varnostnimi vprašanji, kot je evakuacija v primeru požara ali druge nesreče, temveč tudi s količino teže in stresa, ki ga prostor lahko sprejme, še posebej, če je prostor dvignjen nad drugim prostorom, kot je npr. klet ali nižja nadstropja.
Ena najpogostejših omejitev največje zasedenosti, ki jo ljudje doživljajo vsak dan, so tiste, ki so objavljene v dvigalih. Če je v dvigalo naložena prevelika teža, ki presega največjo načrtovano obremenitev, dvigalo morda ne bo moglo pravilno delovati. Tudi če bi dvigalo uspešno nosilo večjo od predvidene največje konstrukcijske obremenitve, bi lahko obremenitev mehanskih elementov poškodovala stroj na način, ki bi lahko kasneje povzročil težave, potencialno resne težave.
Vrste napetosti, ki se izračunajo za projektno obremenitev, so zunanje sile, kot je veter, kot je opisano zgoraj, in sile, ki se pojavljajo znotraj konstrukcije. Na primer, balkon v športni areni bo moral biti sposoben podpirati ne le polno dvorano navijačev, ampak tudi stres, ki se pojavi, če ti navijači začnejo skakati gor in dol med razburljivimi trenutki v igri.