Zeleno zelje, znano tudi kot kitajsko zelje ali napa zelje, je listnata zelena zelenjava z belimi, užitnimi peclji in stebli, ki se običajno uporabljajo v kitajski in korejski kuhinji. Njegovo znanstveno ime je brassica pekinensis, njegovo mandarinsko ime pa je pe-tsai. Menijo, da ima zelenasto zelje manj izrazit, a bolj sladek okus kot navadno zelje in tako kot tofu zlahka absorbira okuse drugih živil.
Domneva se, da zelenjava izvira iz vzhodne Azije okoli leta 500 našega štetja. V naravi ne raste, ampak naj bi bil križanec med bok choyem, drugo vrsto zelja in repo. V Združenih državah je znano kot napa zelje, ker so ga v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prvič gojili v dolini Napa v zvezni državi Kalifornija.
Zeljne liste običajno narežemo na tanke trakove za ocvrte jedi, kuharji pa lahko liste in stebla narežejo tudi na večje kose, odvisno od jedi. V Koreji zelje zelene kisijo in iz njega naredijo izjemno priljubljeno hrano, imenovano kimči. Korejska kuhinja uporablja surove liste zelja zelene tudi kot obloge za mleto svinjino ali morske sadeže, kot nadev za jušne cmoke ali za kuhane mešane zelenjavne jedi.
Zeleno zelje lahko pripravite tudi na zahodnjaški način in ga jeste surovo v solati ali narezano na tanke rezine za zeljno solato. Lahko se uporablja tudi kot nadomestek blažjega okusa za druge vrste zelja v skoraj vsaki jedi od polnjenega zelja do zeljne juhe. Nekateri raziskovalci menijo, da spojine v zelenem zelju, imenovane fitokemikalije, znižujejo holesterol. Te spojine preučujejo tudi zaradi njihovih učinkov na estrogen, ženski hormon, in njihove možne uporabe v boju proti raku dojk.
Zeleno zelje je bogato z vitaminom C in vlakninami ter naj bi bilo tudi dober vir cinka in železa. Pri nakupovanju zelja naj posamezniki poiščejo svetlo zelene liste, ki so tesno strnjeni skupaj in ne venejo. Svežega lahko hranimo do teden dni, če ga zavijemo v časopis ali plastično vrečko in ohladimo. Nekateri kuharji azijske kuhinje obložijo bambusove soparnike z listi zelenega zelja, da se kuhana hrana ne drži dna. Če jih vključimo v domači vrt, je najbolje, da semena posadimo poleti za žetev v jesenski sezoni, saj se zdi, da rastline najbolje uspevajo v zmernem podnebju.