Surova odplaka je odpadna voda, ki ni bila obdelana. Izhaja iz stanovanjskih nepremičnin, kot so hiše in stanovanja, pa tudi iz poslovnih zgradb ter industrijskih in kmetijskih procesov. V bistvu so tekoči odpadki, ki prihajajo iz hiš in podjetij. Ni presenetljivo, da lahko vsebuje najrazličnejše onesnaževalce in predstavlja nevarnost za zdravje, če se ne zdravi, kjer lahko ljudje ali živali pridejo v stik z njim. Na primer, odplake lahko prelijejo iz sanitarne kanalizacije po obdobju zelo močnih padavin.
Surove odplake pogosto vsebujejo urin in iztrebke iz splakovanja stranišča ter druge vrste človeških odpadkov; lahko vsebuje tudi toaletni papir in robčke. Včasih se v njem najdejo tudi tamponi in drugi ženski higienski izdelki. V tem primeru se pogosto imenuje črna voda. Vendar splakovanje stranišča ni edina stvar, ki je odgovorna za nastanek odplak. Lahko je tudi posledica odvodnjavanja industrijskih obratov, odvajanja iz čistilnih naprav, pralnih voda in deževnice s streh.
Včasih umazana odpadna voda odteka v porečja. Ko se to zgodi, je okolje enako ogroženo kot ljudje. Patogeni v surovih odplakah lahko onesnažijo ekološke sisteme, poleg tega pa lahko povzročijo slabost ljudi in živali. Surove odplake običajno vsebujejo viruse in bakterije ter zdravju škodljive mikroorganizme. Znano je, da na primer ta vrsta odpadkov vsebuje E.coli in hepatitis A; kolera je še en dobro znan patogen v surovih odplakah.
Poleg izpostavljenosti bakterijam in virusom lahko oseba, ki je izpostavljena odplakam, razvije vrsto bolezni, vključno z gastroenteritisom, ki ga zaznamujejo driska, bruhanje in krči v trebuhu. Včasih usodna Weilova bolezen je še ena pogosta težava, ki povzroča simptome, ki spominjajo na gripo in lahko povzročijo poškodbe jeter in ledvic. Druga nevarnost izpostavljenosti je poklicna astma, ki jo povzroči vdihavanje določenih organizmov. Niti koža in oči niso imune, saj se lahko tudi tu razvije okužba.
Večina ljudi, ki imajo ustrezno, sodobno vodovodno napeljavo, ni izpostavljena zelo velikemu tveganju za stik z umazano odpadno vodo, razen če pride do okvare, puščanja ali prelivanja običajno zanesljivih kanalizacijskih sistemov. Vendar pa obstajajo nekateri poklici, zaradi katerih je izpostavljenost možna ali celo verjetna. Temu so lahko na primer izpostavljeni ljudje, ki so zadolženi za pregledovanje, vzdrževanje ali popravilo kanalizacije. Izpostavljenost tvegajo tudi zaposleni v vodnih podjetjih, nekateri kmetijski delavci, vozniki cistern z blatom in tisti, ki so zadolženi za vzdrževanje letalskih kanalizacijskih oddelkov. Seveda so vodovodarji pogosto izpostavljeni surovim odplakam, včasih tudi vsak dan.