»Najboljša praksa« je izraz, ki se uporablja za identifikacijo dokumentiranega načina za učinkovito doseganje določenih rezultatov v posebnih okoliščinah. To je koncept, ki temelji na izkušnjah, ki se jih nauči ena skupina in jih posreduje drugim skupinam. Na ta način se lahko posameznik ali organizacija osredotoči na izvedbo naloge, namesto da bi najprej določil najboljši način za izvedbo naloge. To lahko prihrani tako čas kot denar. Poleg tega lahko uporaba najboljših praks olajša bolj konsistenten niz rezultatov.
Kolesa napredka bi se vrtela veliko počasneje, če bi morala vsakič, ko bi organizacija začela nalogo, ki je še ni opravila, uporabiti metodo poskusov in napak, da bi določila najučinkovitejši način izvajanja naloge. Če pa se zanesejo na poskuse in napake drugih ljudi in/ali organizacij, ki so se razvile v metodo, ki se je izkazala za najučinkovitejšo, lahko začnejo nalogo z uporabo preizkušene metode. Preizkušeno metodo, znano kot »najboljša praksa«, je mogoče nato po potrebi prilagoditi tako, da bo ustrezala posebnim potrebam njihove organizacije. To je bistvo najboljših praks.
Da bi metoda ali ideja veljala za najboljšo prakso, mora imeti določene značilnosti, vključno z zmožnostjo in željo, da jo drugi podvajajo. Najboljše prakse se lahko uporabljajo v vseh vrstah poslovanja. Nekateri primeri področij, na katerih se uporabljajo, vključujejo razvoj nove programske opreme, gradnjo, promet, poslovno upravljanje in vlado. Uporabljajo se lahko tako v politiki, upravljanju ali dejanskem proizvodnem vidiku podjetja ali organizacije. Najboljše prakse je mogoče dokumentirati v obliki priročnikov, seznamov, poročil, programske opreme, dokumentov z navodili ali gradiva.
Najboljše prakse niso statične in se nenehno izboljšujejo. To je še posebej pomembno v času hitro razvijajoče se tehnologije. Metoda ali tehnika doseganja uspeha, ki je danes sprejeta kot najboljša na tem področju, bo zelo verjetno jutri zamenjana zaradi tehnološkega napredka. Če najboljših praks nikoli ne bi postavili pod vprašaj ali jih izboljšali, bi se napredek ustavil. Posledično so poleg njihovega pomena pri zagotavljanju načrta za uspeh pri izvajanju določene naloge pomembni tudi kot odskočna deska za iskanje boljših načinov za izvedbo naloge in s tem vzpostavitev novih najboljših praks.