Abrin je toksin, ki ga najdemo v semenih Abrus precatorius ali rožnega venca, rastline, ki izvira iz tropskih regij. Ta toksin lahko povzroči hude poškodbe in lahko privede do smrti tudi s hitrim zdravniškim posegom. Za zastrupitev z abrinom ni antitoksina, zdravljenje pa je osredotočeno na podporo bolniku, ko njegovo telo predeluje toksin.
Abrin je tesno povezan z ricinom, zloglasnim rastlinskim toksinom, ki je pritegnil svetovne naslove, ko je bil uporabljen v tokijskem plinskem napadu. Ta toksin pa je veliko bolj nevaren. Ta rastlinski toksin napada celice od znotraj, zavira sintezo beljakovin v celici in povzroči smrt celic. Ko abrin prodre v telo, povzroči odmiranje tkiva, kar vodi do odpovedi organa in končno smrt bolnika. Smrt zaradi izpostavljenosti abrinu lahko nastopi v urah ali dneh, odvisno od načina izpostavljenosti in količine zaužijenega toksina.
Čeprav je abrin izjemno nevaren, ni zabeleženih primerov, v katerih bi bil toksin uporabljen v biološki vojni. Večina primerov zastrupitve z abrinom se zgodi po naključju, ko so ljudje izpostavljeni rastlini. Svetlo obarvana črna in rdeča semena Abrus precatorius se včasih uporabljajo v ogrlicah in drugem nakitu, toksin pa je zelo stabilen, zato so lahko ljudje izpostavljeni ob stiku s kroglicami leta po pobiranju semen. Na primer, če so kroglice zlomljene in ljudje vdihnejo prah, lahko pride do zastrupitve z abrinom.
Ta toksin se lahko absorbira skozi kožo, dihala in prebavila. Običajno se prvi simptomi pojavijo na mestu izpostavljenosti. Na primer, nekdo, ki je vdihnil abrin, lahko razvije pljučni edem in druge težave z dihali, medtem ko nekdo, ki ga je zaužil, lahko razvije bruhanje in drisko. Izpostavljenost skozi kožo se lahko začne z izpuščajem in vnetjem kože.
Ko je nekdo izpostavljen abrinu, je treba sprejeti ukrepe za odstranitev čim več toksina iz sistema in nato zagotoviti podporno terapijo, da ostane bolnik stabilen. Zdravljenje je treba izvajati v bolnišničnem okolju. Če obstaja kakršen koli razlog za sum na zastrupitev s tem toksinom, bodisi zaradi nenamerne ali namerne izpostavljenosti, je treba, ko nekoga pripeljejo v bolnišnico na zdravljenje, o tem obvestiti zdravnike in medicinske sestre, da lahko zagotovijo najustreznejše zdravljenje in terapije.