Šmarnica je cvetoča rastlina, priljubljena na vrtovih zaradi svojega videza in nežnega vonja. Večletna rastlina s koreninskim sistemom korenikov, spomladi pošilja poganjke in lahko zraste do 12 cm visoko. Vsako steblo ima dva lista in cvetno steblo z belimi zvončastimi cvetovi, ki se razvijejo v drobne rdeče jagode. Šmarnica izvira iz zmernih območij Azije, Evrope in Severne Amerike, kjer naravno raste v gozdnih okoljih.
Te rastline ni težko gojiti, vendar je treba tla pripraviti nekaj tednov pred časom. Izberite območje z bogato, vlažno zemljo in v začetku septembra zemljo premešajte do globine 15 palcev (38 cm), nato dva ali tri tedne pozneje dodajte gnoj. Konec septembra je treba rastlinske krošnje posaditi 6 palcev (približno 15 cm) narazen, precej globoko in po možnosti posejane z listno plesnijo. Če sadite več kot eno vrstico, morajo biti vrstice oddaljene najmanj 9 palcev (23 cm). Gredice šmarnic zahtevajo tudi presaditev vsaka tri ali štiri leta.
Obstajajo številne tradicije in legende o rastlini. Ena zgodba pripoveduje, da so rože prvič zrasle med bitko svetega Leonarda z zmajem; povsod, kjer se je njegova kri prelila po tleh, je zrasla rastlina šmarnice. Drugi ga imenujejo »Solze Naše Gospe« in pripovedujejo, da so rože najprej zacvetele tam, kjer so Marijine solze udarile ob tla ob vznožju križa.
Šmarnica je povezana tudi z mesecem majem – drugi del njenega latinskega imena, Convallaria majalis, pomeni “pripada maju” – in se običajno prodaja na prvi maj v Franciji. Je tudi nacionalna roža Finske. V jeziku cvetja ta rastlina simbolizira čistost, ponižnost in vrnitev k sreči. Njena spomladanska rast naj bi napovedovala letno vrnitev slavčka v gozd in čas parjenja.
Ta rastlina ima tradicionalno številne zdravilne namene, čeprav je tudi strupena, zlasti za otroke in hišne ljubljenčke. Uporabljali so ga za zdravljenje bolezni srca in sečil ter draženja kože.