Neposredna akcija se nanaša na politični aktivizem, katerega namen je takoj spremeniti situacijo z različnimi sredstvi. Za razliko od posrednega delovanja, kot je udeležba na volitvah, ima tovrstni aktivizem pogosto takojšen učinek z oviranjem načrtovanih dejavnosti ali poslovnih praks, poleg tega pa objavlja obravnavano problematiko. Obstaja veliko načinov za sodelovanje v tovrstnih dejanjih, od sodelovanja v zakonitih demonstracijah do nezakonite sabotaže. V neposrednih akcijah različnih oblik sodelujejo aktivisti vseh starosti.
Koncept obstaja že kar nekaj časa, zares pa se je začel uveljavljati na prelomu 20. stoletja, ko ga je prevzelo delavsko gibanje. Delavski aktivisti so sodelovali v stavkah za več pravic, sabotirali podjetja, ki so bila zlorabljana do delavcev, in poskušali s pohodi in demonstracijami izobraževati širšo javnost. Druga politična gibanja so nadaljevala tradicijo usmerjevalnega delovanja; gibanje za državljanske pravice, gibanje za pravice žensk in okoljska gibanja, na primer, uporabljajo neposredno ukrepanje kot del svoje strategije.
Obstaja več različnih oblik tovrstnega delovanja. Nenasilne akcije, kot so sedeče akcije, mirne stavke in dovoljeni protesti, so zelo priljubljene in jih sprejemajo številna politična gibanja. Organizacije, ki uporabljajo nenasilno delovanje kot način izražanja, verjamejo, da so mirne demonstracije odličen način, da se predstavijo kot racionalne skupine z utemeljenimi pomisleki. Nenasilno delovanje je tudi manj odtujujoče kot bolj destruktivne oblike, kar ljudi spodbuja, da se včlanijo v organizacijo in sodelujejo v njenih dejavnostih.
Sabotaže, vandalizem, gverilsko vojskovanje in skvotiranje so tudi oblike neposrednega delovanja. V teh primerih je dejanje običajno nezakonito in skoraj vedno v takšni ali drugačni obliki uničujoče. Pogosto je uničenje samo lastnine in nekatere skupine, ki sodelujejo pri stvareh, kot je sabotaža, trdijo, da jih je treba razvrstiti kot nenasilne, ker ne škodujejo ljudem ali živalim. Skupine, ki sodelujejo v radikalnejših oblikah delovanja, so pogosto anarhistične narave in se lahko osredotočajo na rušitev konvencionalnih družbenih prepričanj in vlad.
Sodelovanje v neposredni akciji naj bi doseglo več stvari. V prvem smislu akcija spodbuja ljudi k razmišljanju o svetu, morda reformira prakse, kot je nakup blaga, ki ga proizvajajo podjetja, ki uporabljajo otroško delo. V drugem smislu lahko dejanje povzroči takojšnjo spremembo načina vodenja vlade ali poslovanja podjetij. V vseh primerih naj bi neposredno ukrepanje imelo trajen učinek, medtem ko ljudi spreobrne k vzroku.