Policijska država je vsaka jurisdikcija, v kateri vlada nadzoruje vsakodnevno življenje svojih državljanov z uporabo sile prisile. Policija v policijski državi služi kot orodje družbenega nadzora, bodisi namesto ali poleg tega, da služi kot uradnik pregona. Politično nesoglasje se lahko v policijski državi šteje za nezakonito, vlada pa lahko svojim državljanom prepreči odhod. Zgodovinski primeri policijskih držav vključujejo avtoritarne režime, kot so nacistična Nemčija, Sovjetska zveza in Južna Afrika pod apartheidom. Sodobni avtoritarni režimi, kot sta Mjanmar in Severna Koreja na začetku 21. stoletja, so nekateri opazovalci obravnavali kot policijske države.
Vse države do neke mere omejujejo individualne svoboščine svojih državljanov. Posledično se “policijska država” pogosto šteje za preobremenjen in sporen izraz. Kar bi nek kritik vlade lahko imenoval represivni ukrep, bi zagovornik lahko imenoval nujno strategijo za boj proti kriminalu, terorizmu ali subverziji.
Tehnike prisile in nadzora
Tehnike, ki jih policijske države uporabljajo za uveljavljanje svojih pravil, se razlikujejo. Skupne strategije vključujejo uporabo tajne policije, ki se infiltrira v protivladne skupine in o njih poroča vladi. Pogost je tudi elektronski nadzor. Telefoni in internet se običajno spremljajo, za spremljanje javnega gibanja pa se lahko uporablja videonadzor. Ta vrsta policijske države se pogosto imenuje država nadzora.
V nekaterih policijskih državah verska policija deluje skupaj z redno policijo. Nekatere države so na primer imele prostovoljne patrulje, katerih člani uveljavljajo svoje moralne ali verske običaje. Zunanji opazovalci včasih menijo, da je kazen, ki jo izrečejo te prostovoljne sile, ostra.
Stopnje policijskega dela
Običajno bo policijska država diktatura ali druga vrsta avtoritarnega režima. Celo demokratične ali ustavne države pa včasih uporabljajo policijsko delo kot obliko družbenega nadzora. Med letoma 1956 in 1971 je na primer Zvezni preiskovalni urad Združenih držav izvajal tajne operacije proti skupinam in ljudem, za katere je menil, da so subverzivne. Podobno so v Združenem kraljestvu nasprotniki videonadzora na javnih površinah in povečanih policijskih pooblastil trdili, da to predstavlja taktiko policijske države. Kritiki pretiranega vladnega vmešavanja v življenja državljanov, kot so obsežni zdravstveni in varnostni predpisi, so za opis tega pojava skovali izraz »država varuške«.
Omejena svoboda
Nekatere nevladne organizacije objavljajo lestvice držav na podlagi vprašanj, kot so svoboda tiska in pravice posameznika v teh državah. Številne najnižje uvrščene države na teh seznamih imajo vse lastnosti policijske države. Čeprav je včasih težko soditi, se zato večina analitikov počuti udobno, če kot policijske države identificirajo tiste represivne režime, v katerih se državni stroj uporablja za omejevanje svobode in zadušitev nestrinjanja.