Operacija Enduring Freedom je bojna operacija pod vodstvom Američanov, ki podpira globalno vojno proti terorizmu (GWOT), ki je dejavna v Afganistanu, na Filipinih in v delih Afrike. Ljudje pogosto uporabljajo “Operacijo Trajna svoboda” samo za opis ameriških bojnih operacij v Afganistanu. Skupaj z Mednarodnimi silami za varnostno pomoč pod vodstvom Nata (ISAF) naj bi operacija zagotovila stabilnost v Afganistanu in preprečila nastanek terorističnih celic v regiji.
Bojne operacije v Afganistanu so se začele 7. oktobra 2001 po terorističnih napadih na Združene države, za katere se domneva, da izvirajo iz Al Kaide, teroristične organizacije, ki deluje v Afganistanu. V skladu z Bushevo doktrino so Združene države nakazale, da bodo agresivno zasledovale narode, ki so skrivali teroriste ali dovolili obstoj terorističnih celic, kar je odmik od tradicionalnih protiterorističnih politik, ki so običajno razlikovale med teroristi in vladami, ki so jih skrivale. Z trditvijo, da Afganistan in njegov vladajoči talibanski režim neposredno prispevata k terorizmu, so ZDA s podporo koalicije narodov sprožile zračni napad in kopensko invazijo.
Primarni cilj operacije Enduring Freedom je bil ujeti Osamo Bin Ladna, terorista, za katerega se domneva, da je odgovoren za teroristične napade 11. septembra 2001, ki so podrli Svetovni trgovinski center in povzročili znatno škodo Pentagonu. Pri tem cilju je bila operacija neuspešna, a je koaliciji sil pod vodstvom Američanov uspelo strmoglaviti talibane in začasno stabilizirati državo. Na žalost je invazija na Irak leta 2003 privedla do tega, da so Združene države Amerike umaknile vojake iz Afganistana, kar je povzročilo porast upora v regiji.
Poleg boja proti terorizmu so enote, povezane z operacijo Trajna svoboda, izvajale tudi usposabljanje afganistanskih vojaških in policijskih sil, da bi varnost države prenesli na svoje ljudi. Čete so sodelovale tudi v vojni proti drogam v Afganistanu, skušale so nadzorovati pridelavo opijskega maka in prodajo opija in njegovih derivatov. Leta 2006 je Nato začel prevzemati nadzor nad bojnimi operacijami v Iraku, pri čemer so ZDA zagotavljale ogromen odstotek vseh sil na tem območju.
Vojna v Afganistanu je pritegnila veliko mednarodnih kritik z različnih zornih kotov. Eden največjih problemov, s katerimi so se soočili arhitekti operacije Trajna svoboda, je bil vakuum moči, ki ga je pustil razpad talibanov. Skrb organizatorjev je bila, da bi koalicijske sile z odhodom iz Iraka državo pustile ranljivo za invazijo sosednjih držav ali pa nehote prispevale k nastanku diktature. Zaradi tega so bile enote prisiljene ostati v Afganistanu, da bi nudile podporo, medtem ko si je ISAF prizadeval za ustvarjanje varne in stabilne države.