Klasični liberalizem je politična in ekonomska filozofija, ki poudarja pomen individualne svobode. Izvira iz 18. stoletja in je bil prvotno del reakcije proti merkantilistični in etatistični politiki, ki je prevladovala v mnogih evropskih državah. Ta različica liberalizma poudarja tako individualne svoboščine kot zaščito zasebne lastnine in prostih trgov. Klasični liberalizem običajno skuša omejiti moč vlade in omejiti zmožnost skupin ljudi, da sprejmejo kolektivne ukrepe, ki bi lahko posegali v pravice drugih.
Predpostavke o človeški naravi
Ta filozofija temelji na določenem nizu predpostavk o človeški naravi. Zagovorniki klasičnega liberalizma trdijo, da so posamezniki racionalni akterji, vendar so interesi vsakega posameznika omejeni na njegov lastni dobiček ali varnost. Za večje družbe je veljalo, da najbolje delujejo, če se lahko te individualne interese izražajo svobodno, brez vmešavanja države ali verskih organizacij.
Zanašanje na tržne sile
Prepričanje v pomen lastnine, trgovine in trga je osrednjega pomena za klasični liberalizem. Ta filozofija se je opirala na ideje škotskega ekonomista Adama Smitha, ki je trdil, da so kolektivne odločitve, sprejete na resnično svobodnem trgu, najboljši možni izraz potreb in želja družbe. Klasični liberalizem se opira na te tržne sile pri sprejemanju večine odločitev o razporeditvi virov znotraj gospodarstva.
Prepričanje v pomen prostega trga je bilo velik odmik od ustaljene prakse. Anglija je imela nekaj tradicije proste trgovine, vendar je gospodarska filozofija merkantilizma prevladovala na večini evropske celine. V merkantilizmu država usmerja gospodarsko dejavnost v lastno korist. Posamezniki imajo koristi – če sploh koristijo – posredno z rastjo državnega bogastva in moči. Klasični liberalizem je zavrnil to filozofijo in trdil, da bi morala vlada sprejeti politiko, da trge pusti pri miru, kadar koli je to mogoče.
V nasprotju s socialnimi programi
Verniki klasičnega liberalizma so tudi zavračali pomen številnih družbenih institucij. Dobrodelnost je bila po njihovem mnenju v bistvu izkrivljanje normalnih tržnih sil in v bistvu samouničujoča. Po mnenju zagovornikov te filozofije so družbena podporna omrežja, ki so ščitila lene ali nesposobne, dejansko škodila zmožnosti prostega trga, da učinkovito razporeja blago in storitve.
Ekonomska svoboda
Zagovorniki tega sistema so se tudi vneto zavzemali za ekonomsko svobodo. Veliko so cenili druge oblike svobode in poskušali zagotoviti individualno svobodo govora, čaščenja in zbiranja brez vladnega nadzora ali omejitev. To jih je postavilo v nasprotje z mnogimi uveljavljenimi oblastmi.
Sodobni liberalizem
Sodobni liberalci so pogosto ohranili prepričanje o pomenu svobode posameznika, vendar so začeli dvomiti o vlogi, ki jo igra čista ekonomska svoboda. Klasični liberalizem je služil kot močna obramba pred zatiranjem s strani države. Zagovorniki sodobnega socialnega liberalizma so bili pogosto zaskrbljeni, da bi lahko bogati in močni posamezniki izvajali podobno nevarno sposobnost omejevanja osebne svobode in so skušali omejiti vlogo bogastva pri oblikovanju politike. Prav tako pogosto verjamejo, da je določena stopnja ekonomske enakosti potrebna, da bi imele druge svoboščine in pravice kakršen koli dejanski pomen.