Perfidnost je namerna in namerna kršitev vere. V nekaterih regijah sveta se preganja kot vojni zločin, posledice pa ima lahko tudi na navadnejših civilnih sodiščih. Mnogi ljudje menijo, da je perfidnost posebno grdo kaznivo dejanje, saj vključuje pridobitev zaupanja nekoga, preden ga prevara, in je med številnimi drugimi kraji dejansko prepovedana po Ženevski konvenciji.
Beseda izvira iz latinske predpone per-, kar pomeni »uničenje«, in fides, kar pomeni »vera«, zato bi perfidnost lahko obravnavali kot dobesedno uničenje vere. Izraz se običajno uporablja posebej v kontekstu razprav o vojnih zločinih, čeprav bi lahko trdili, da se dejanja manjše perfidnosti dogajajo vsakodnevno v mnogih regijah. Kolikokrat vam je na primer navidez zaupanja vredna medicinska sestra zagotovila, da injekcija »sploh ne bo škodila«, če boste le mirovali?
Obstaja več različnih oblik perfidnosti. Ta izraz je verjetno najlažje opredeliti s primerom. Recimo, da je prišlo do državljanske vojne v državi, razdeljeni po verski osnovi. Na koncu je sklenjena pogodba med verama A in B, ki se strinjata, da se ljudem vere A dovoli, da zapustijo državo pod spremstvom Združenih narodov. Če se predstavniki vere B oblečejo v osebje Združenih narodov z namenom zavajanja pripadnikov vere A, da mislijo, da so varni, da bi te ljudi lahko odpeljali na drugo lokacijo, da bi jih umorili ali dali v delovna taborišča, je to perfidnost.
V skladu z Ženevsko konvencijo se stvari, kot so izobešanje lažne zastave, pretvarjanje, da niste borec, pretvarjanje poškodbe za dostop do sovražnikovih linij, pogajanja v slabi veri in uporaba lažnih znakov, štejejo za perfidnost. Ta dejanja vključujejo namerno zlorabo zaupanja, pri čemer se računa, da bodo ljudje domnevali stvari, kot je ideja, da je ladja, ki pluje pod ameriško zastavo, na primer ameriška. Perfidnost si lahko predstavljate kot namerno prevaro.
Takšna prevara se po številnih vojnih pravilih razlikuje od zavajajočega vedenja. Če sovražne enote na primer vnesejo napačne informacije o svojih premikih, se to šteje za zavajajoče, vendar ne za perfidno. Čeprav gre za namerno prevaro, se ne zanaša na zlorabo temeljnih pravil o vojskovanju, v resnici pa je distribucija napačnih informacij o premikih vojakov izjemno pogosta med številnimi vojskami.
Vprašanje perfidnosti je v sodobnem vojskovanju vse večja skrb zaradi spreminjajočih se obrazov vojaške dejavnosti. V ameriških vojnah v Iraku in Afganistanu so na primer številni pripadniki iraške vojske zagrešili perfidnost tako, da so se pretvarjali, da so civilisti, včasih pa so pripadnike ameriške vojske postavili v neroden položaj, saj niso vedeli, ali so »civili« so bili res civilisti.