Komunikacija je bila ključnega pomena v boju ameriških kolonij za neodvisnost od britanske oblasti. Po bitkah v Lexingtonu in Concordu je bil leta 1775 v Philadelphiji sklican drugi celinski kongres – leto pred uradnim rojstvom ZDA – in odločeno je bilo, da je sposobnost hitrega dopisovanja ključ do zmage. Benjamin Franklin je bil imenovan za vodjo odbora, ki je bil zadolžen za ustanovitev tega, kar je pozneje postalo ameriška poštna služba. Franklin je pri tem prejel nov naziv – generalni poštni mojster. Franklin je bil položaj do 7. novembra 1776. Na položaju je bil, ko je Deklaracija neodvisnosti julija istega leta ustvarila Združene države, s čimer je postal prvi uradni generalni poštni mojster Združenih držav.
Niti snega niti dežja niti mraka noči:
Poštarji in poštni jezdeci so bili oproščeni vojaške dolžnosti. Tudi med ameriško revolucijo je bila dostava pošte glavna prednostna naloga.
Oddelek za pošto je bil ustanovljen leta 1792, leta 1872 pa je postal oddelek na ravni kabineta.
Leta 1971 je poštna služba ZDA postala neodvisna agencija v skladu z zakonom o poštni reorganizaciji.