Zgodovina je polna skorajšnjih napak. Od poskusov atentata – kraljica Viktorija se je izognila sedmim takšnim poskusom – do grozljivih spopadov, kot je kubanska raketna kriza, je veliko primerov, da bi, če bi prišlo do najhujšega, svet danes izgledal bistveno drugače. Morda najbolj uničujoč primer se je zgodil avgusta 1945, ko se je druga svetovna vojna končala, predvsem zaradi ameriškega bombardiranja dveh japonskih mest: Hirošime in Nagasakija. Vendar pa strašni napadi niso šli točno tako, kot je bilo prvotno načrtovano. Namesto da bi odvrgle jedrsko orožje na Nagasaki, naj bi ameriške sile udarile v Kokuro, mesto na otoku Kyushu, a zjutraj 9. avgusta je oblak Kokura prikril. Posadka za bombardiranje je velikokrat obkrožila mesto, a sčasoma je postalo očitno, da se nebo ne bo zjasnilo. Po ukazih je posadka namesto tega odletela 95 milj (153 km) do svojega rezervnega cilja: Nagasakija. Takoj je bilo ubitih več kot 40,000 ljudi, ena tretjina mesta je bila uničena. Po vojni so Japonci začeli uporabljati besedno zvezo »Kokurina sreča«, ko je kdo ušel nevarnosti, ne da bi sploh vedel, da obstaja.
Hirošima in Nagasaki:
Prvotno Nagasaki ni bil med petimi mesti, ki so jih Združene države imenovale za tarče jedrskega napada.
Jedrska bomba, ki je bila eksplodirana nad Hirošimo, je bila označena kot “Little Boy”, medtem ko je “Fat Man” prizadel Nagasaki.
Ameriško bombardiranje Tokia 9. marca 1945 je ubilo skoraj toliko ljudi kot jedrski napadi na Hirošimo in Nagasaki.