Kampučija je del uradnega imena Kambodže. Kampučija se v pravnih dokumentih ali državnih naslovih dejansko imenuje Preahreachanachak Kampučija. Kampučija se nahaja v jugovzhodni Aziji in leži med Laosom, Tajsko in Vietnamom. Državo so zaznamovali nemiri, skrajna revščina in lakota. Tempelj Ankgor Wat ostaja eden zadnjih simbolov, da je bila Kampučija nekoč napredna civilizacija z izjemno močjo.
Težko je verjeti, da je imela Kampučija nekoč izjemno moč v jugovzhodni Aziji kot del kmerske dinastije. Vojne z obmejnimi državami, ki so se začele v 16. stoletju, zlasti s Tajsko in Vietnamom, so sčasoma močno oslabile dinastijo. Dejansko je bila Kambodža 300 let izpostavljena invazijam ene ali druge od teh dveh držav.
Kampučija je Francijo zaprosila za zavezništvo, ki bi Kambodžanom zagotovilo boljšo zaščito na vzhodu. Sredi 19. stoletja so se Francozi strinjali, da bodo Kambodžo zaščitili z okupacijo. Ta zaščita je trajala do druge svetovne vojne, ko je Kampučija končno postala neodvisna od Francije. S tem pa pretresov ni bilo konec.
Kampučija je bila ponovno ustanovljena kot monarhija z ustavo leta 1953. Med vojno ZDA v svoji sosednji državi Vietnamu je iskala nevtralnost. Vendar pa so državljanski nemiri poleg bombardiranja ZDA med vojno privedli do destabilizacije države in kasnejšega prevzema s strani diktatorja Pol Pota.
Napetost med Vietnamom in Kampučijo je bila izjemno visoka, še posebej, ker je država začela etnično čiščenje Vietnamcev, ki so med vojno pobegnili v Kambodžo. Pol Pot je ukazal tudi usmrtitev več kot milijon Kambodžanov, ki so bili povezani s prejšnjo vlado. Ocene smrti v tem času se gibljejo od več kot enega milijona do treh milijonov Kambodžanov. Vietnam je poskušal ustaviti kambodžanske napade in nadaljnje smrti več Vietnamcev z invazijo na Kambodžo v poznih sedemdesetih letih.
Združeni narodi so končno uspeli doseči sporazum o premirju leta 1991 med Vietnamom in Kampučijo. Vendar je bilo to po več kot desetih letih vojskovanja med državama. Nekdanjemu velikemu narodu dinastije Kmerov je ostalo le nekaj znakov svojega izvora. Stradanje je zahtevalo življenja mnogih Kambodžanov, ponovno pridobivanje politične stabilnosti in kakršne koli blaginje pa je bilo zelo težko.
Politični analitiki menijo, da čeprav Kampučija trenutno deluje po demokratičnih načelih, jo še vedno zaznamuje korupcija. To je še posebej očitno, ko donacije, namenjene pomoči kambodžanskim revnim, le redko dosežejo cilj, ampak jih namesto tega pospravijo v žep vladni uradniki.