Koncept pravila večine narekuje, da lahko številčna večina sprejme odločitev, ki bo veljala za vse strani, vključene v proces odločanja. To načelo daje poudarek odločanju in ne soglasju znotraj skupine. Pravilo večine se uporablja v številnih okoljih, kot so volitve, glasovanje na sestankih upravnega odbora in zakonodajna glasovanja.
Številne demokratične družbe uporabljajo to pravilo na lokalnih in mednarodnih volitvah. Na primer, ZDA, ustavna republika, uporabljajo to načelo pri svojih volitvah. V teh primerih je samo en zmagovalec. Če se republikanec in demokrat potegujeta za mesto v kongresu, bo mesto dobil kandidat z največ glasovi.
Nekatere odločitve zahtevajo več kot navadno večino. Na primer, če predsednik Združenih držav vloži veto na zakonodajo, ki jo je sprejel kongres, lahko senat in predstavniški dom preglasita predsedniški veto z dvotretjinsko večino. Čeprav se koncept “supervečine” nekoliko razlikuje od pravila večine, ki podeljuje katero koli številčno večino, je načelo še vedno enako. V procesu odločanja je en jasen zmagovalec in en poraženec.
Vendar pravilo večine ne velja za vse demokratične volitve. Ne velja v državah z volilnim sistemom proporcionalne zastopanosti (PR). V državi s sistemom za odnose z javnostmi se okrožni ali parlamentarni sedeži razdelijo glede na odstotek glasov. Na primer, če se štiri politične stranke potegujejo za deset sedežev, bo politična stranka s 30 odstotki glasov dobila tri od desetih razpoložljivih mest.
Zakonodajne veje v državah s sistemom PR lahko še vedno uporabljajo načelo večine pri oblikovanju in sprejemanju zakonodaje ter spremembe nacionalne ustave. V Avstriji, ki je parlamentarna demokracija s sistemom PR, ustavna določila zahtevajo večino dveh tretjin oddanih glasov.
Čeprav lahko zagovorniki demokracije trdijo, da bo vladavina večine na koncu koristila širši javnosti, drugi menijo, da je manjšina lahko dejansko marginalizirana. Alexis de Tocqueville je v svoji knjigi Demokracija v Ameriki zapisal svoje zaskrbljenosti zaradi pokvarljivega vpliva moči in nakazal, da je verjetnost, da bo skupina to moč zlorabljala, tako kot posameznik. Tocquevillove skrbi so opredeljene kot koncept, znan tudi kot »tiranija večine«.
V Združenih državah je v ustavo vgrajenih več zaščite manjšin. Te pravice ščitijo nacionalne, etnične, verske in druge manjšine pred »tiraniji večine«. Ne glede na odločitve, ki jih določa pravilo večine, ne morejo kršiti pravic, ki so zapisane v nacionalnem zakoniku ali ustavi.