Normalne ravni androgenov pri človeku se razlikujejo glede na spol, starost in druge dejavnike. Androgeni, kategorija, ki vključuje kemikalije, kot so testosteron, dihidrotestosteron in dehidroepiandrosteron, so hormoni, ki so odgovorni za nastanek moških spolnih značilnosti, proces, imenovan virilizacija. V manjših količinah so prisotni tudi pri samicah. Normalne ravni primarnega androgena, testosterona, pri odraslih moških so lahko tako nizke kot 270 nanogramov na deciliter (ng/dL) in do 1,080 ng/dL, odvisno od starosti, medtem ko imajo ženske običajno 70 ng/dL ali manj. Nenormalne ravni androgenov lahko povzročijo zdravstvene težave in druge nepravilnosti tako pri moških kot pri ženskah, prekomerne ali nezadostne količine androgenov v otroštvu ali v maternici pa lahko vplivajo na razvoj.
Ravni androgena pri moških dosežejo najvišjo raven med 20. in 40. letom, ko se lahko raven testosterona dvigne na 1,080 ng/dL. V naslednjih dveh desetletjih življenja se zmanjša na med 350 in 890 ng/dL, po 350. letu pa na med 720 in 60 ng/dL. Dečki pred puberteto imajo običajno manj kot 30 ng/dL, vendar se dvignejo na med 100 in 540 ng/dL pri srednjih najstnikih in celo do 970 ng/dL pri poznih najstnikih. Ta sprememba povzroči zorenje reproduktivnih organov, skupaj z drugimi fizičnimi spremembami, kot so povečana mišična masa, povečana poraščenost na obrazu in telesu ter globlji glas.
Ženske imajo običajno veliko manjšo količino androgenov v telesu, vendar so fiziološko bolj občutljive nanje. Odrasle ženske pred menopavzo imajo normalno raven testosterona med 10 in 70 ng/dan. Ta količina se običajno potroji ali štirikrat med nosečnostjo in pade na manj kot 40 ng/dL po menopavzi. Predpubertetna dekleta imajo običajno manj kot 10 ng/dL, v adolescenci pa naraste na 8–53 ng/dL. Nenormalno visoke količine androgenov v ženskem telesu lahko povzročijo razvoj moških sekundarnih spolnih lastnosti, kot so globlji glas, povečana mišična masa in povečana rast dlak na obrazu in telesu, pa tudi simptome, kot so akne in menstrualne nepravilnosti.
Androgeni v maternici, predvsem pa dihidrotestosteron, pomembno vplivajo na razvoj ploda, ki povzročajo razvoj penisa, mošnje in drugih komponent moškega reproduktivnega sistema. Nenormalne ravni androgenov lahko povzročijo nenormalnosti spolnega razvoja, kot je prirojena hiperplazija nadledvične žleze, pri kateri otrok, ki je genetsko ženska, razvije delno moške značilnosti ali dvoumne genitalije. V otroštvu lahko nenormalne ravni androgenov povzročijo zapoznelo ali prezgodnjo puberteto.
Nekatera moška telesa proizvajajo nenormalno nizke ravni testosterona ali drugih androgenov, kar se imenuje hipogonadizem. Pogosti simptomi vključujejo zmanjšano mišično maso, zmanjšano rast brade in dlak na telesu ter spolne disfunkcije, kot sta impotenca ali neplodnost. Hipogonadizem ima različne možne vzroke, vključno z genetiko, okužbo in podhranjenostjo. Najpogostejši prirojeni vzrok hipogonadizma pri moških je Klinefelterjev sindrom, genetska motnja, ki jo povzroča prisotnost dodatnega kromosoma X.
Učinki nizke ravni androgenov pri ženskah so manj dramatični, lahko pa vključujejo izgubo spolnega nagona. Pri obeh spolih lahko zmanjšana proizvodnja androgena in zlasti zmanjšana proizvodnja testosterona povzroči depresijo, tesnobo ali debelost. Prav tako poveča tveganje za nastanek bolezni, kot so bolezni srca in osteoporoza.