Sindrom ponovnega hranjenja je stanje, ki se lahko pojavi, ko oseba, ki je šla skozi daljša obdobja stradanja ali slabe prehrane, začne znova jesti, kar lahko povzroči zadrževanje vode in padec ravni kalija, magnezija in fosforja. Ti simptomi lahko povzročijo resne fizične zaplete, vključno s srčnim popuščanjem in celo smrtjo. Stanje je bilo prvič opaženo med drugo svetovno vojno, pri vojnih ujetjih.
Bolnike, ki dalj časa niso jedli ali so bili podhranjeni, je treba prvih nekaj dni po ponovni uvedbi hrane in drugih oblik prehrane skrbno spremljati zaradi sindroma ponovnega hranjenja. Stanje se običajno pokaže v prvih nekaj dneh zdravljenja. Ljudje, ki se zdravijo zaradi anoreksije nervoze in alkoholizma, so prav tako ogroženi za to stanje.
Po dolgih obdobjih stradanja ali podhranjenosti začne telo sproščati manj inzulina, ker je manj ogljikovih hidratov za predelavo. Telo začne uporabljati maščobe in beljakovine, ki so shranjene v telesu, za ustvarjanje energije in ohranjanje človeka pri življenju. Ta uporaba zalog beljakovin in maščob zmanjša količino elektrolitov v celicah telesa, vključno s fosfati.
Ko sestradano ali podhranjeno osebo ponovno uvedemo v hrano ali intravensko prehrano, začne telo ponovno presnavljati ogljikove hidrate za energijo. Trebušna slinavka izloča več inzulina v telo, raven fosfata pa lahko drastično pade, kar povzroči epileptične napade, odpoved dihanja, komo ali srčno popuščanje. Ponovna uvedba ogljikovih hidratov tudi obremeni dihala, ki je lahko usodna v kombinaciji s težavami z dihanjem, ki so posledica ravni fosfatov.
Želodec se po dolgih obdobjih stradanja začne slabšati in proizvaja manj prebavnih encimov. Zato, ko ponovno uvedemo hrano, jo bolnik težko predela. Mnogi bolniki občutijo slabost in drisko, ko prvič znova začnejo jesti, in lahko traja nekaj dni ali tednov, da se želodec ponovno prilagodi prebavi hrane.
Začetek podhranjenega bolnika z nižjimi količinami hrane, ki znašajo od 25 do 50 odstotkov ocenjenih dnevnih potreb po kalorijah, lahko pomaga zmanjšati tveganje za sindrom ponovnega hranjenja. Strokovnjaki za prehrano v bolnišnicah in klinikah lahko pomagajo spremljati podhranjene bolnike glede znakov stanja, preden simptomi postanejo usodni, da se lahko izboljšajo s pravilnim zdravljenjem.
Bolnikom, ki trpijo za sindromom ponovnega hranjenja, se običajno dajejo intravenske koncentracije fosfata 24 ur. Po tem začetnem obdobju zdravstveni delavci nekaj dni skrbno spremljajo bolnikove ravni fosfatov in po potrebi dajo več fosfata. Pojavijo se lahko tudi druga neravnovesja elektrolitov, bolniki s sindromom ponovnega hranjenja pa lahko opravijo več testov za določitev količine elektrolitov v krvnem obtoku, da se izognejo nadaljnjim zapletom.