Tako kot druge oblike meditacije tudi meditacija ljubeče prijaznosti zmanjšuje stres, znižuje krvni tlak in izvajalca navdaja z izjemnim občutkom spokojnosti. Meditacija ljubeče prijaznosti ali Metta Bhavana naj bi izvirala iz samega vrhovnega Bude, Siddhārthe Gautame, za katerega se domneva, da je umrl nekje med 450 in 400 pred našim štetjem. Ta vrsta meditacije govori o sočutju do sebe in drugih, sprejemanju tega, kar je, in preusposabljanju negativnih mentalnih navad v pozitivne.
Buda je učil, da je ljubezen večja sila od sovraštva. Ob sočutju sovraštvo, ki temelji na egu in iluziji, preprosto izhlapi. V teoriji in mnogi pravijo tudi v praksi, če bi polovica sveta vsak dan izvajala meditacijo ljubeče prijaznosti, bi se druga polovica spremenila z zdravilnimi energijami, ki jih je ustvarila.
Meditacija ljubeče prijaznosti se mora začeti pri sebi. Praktikanti verjamejo, da meditirajoče bitje, ki je polno gnusa do samega sebe ali drugih negativnih občutkov, usmerjenih navznoter, ne more ustvariti ali celo resnično izkusiti sočutja. Prvi korak je utišanje svetovnega klepetanja in iskanje poti navznoter do popolne tišine s ponavljanjem mantre, vizualizacijo predmeta ali brisanjem vsake motnje, ko se pojavi.
Po tradiciji meditacija ljubeče prijaznosti vključuje serijo meditacije, imenovano Štiri božanska stanja, v kateri se razmišlja o prvi metti ali prijazni prijaznosti. Metto lahko opišemo kot občutek sprejetosti in naklonjenosti vsem živim bitjem, ki izhaja iz srca, ki nima blokad. Vsebuje tudi blagoslov veselja drugim, ki je popolnoma altruističen. Metta je dobrohotna in brez lastne koristi.
Karuna, ki je tudi sočutna, ima drugačno čustveno lastnost. Morda je bolj angažiran ali aktiven; dobrohotna, a oddaljena želja po svetovni sreči se spremeni v aktivno naklonjenost. Karuna lahko vključuje željo po prenašanju bolečine, da bi prizanesli drugim.
Mudita izraža veselo in iskreno srečo za srečo drugih. Je nasprotje negativnih občutkov, kot sta zavist ali ljubosumje. Mudita izžareva navzven v vedno širših krogih, medtem ko se zavist ali podobna negativna čustva premikajo navznoter z vedno bolj ozko samozaposlenostjo.
Upekkha, znana tudi kot mirnost, je zadnja meditacija v seriji. V tem stanju sta um in srce v stanju popolnega ravnovesja, v katerem je možen vpogled, ki vidi polni krog. To je stanje brez strasti – niti močni pozitivni niti močni negativni občutki ne morejo ustvariti neravnovesja.
Vsak od teh korakov je treba upoštevati za čistost sočutja. Brez predhodnega izkustva bi se metta, na primer, lahko meditacija o karuni spremenila v usmiljenje namesto v sočutje. Brez prejšnjih treh stanj bi se končna meditativna praksa ljubeče prijaznosti, umirjenost, lahko izkazala kot apatija namesto globokega sprejemanja.