Avtomatizem je pojav, pri katerem nekdo naredi kretnjo ali gibanje brez zavestne volje. Na nizki ravni je lahko v obliki fidgeta ali tika, ki ga oseba ne more nadzorovati in se je morda ne zaveda. Na naprednejši ravni lahko ljudje sodelujejo v dejanjih, kot so pogovori, vožnja avtomobilov in tako naprej, ne da bi dejansko nadzorovali svoje možnosti. Medtem ko se avtomatizem pogosto pojavi v časopisu v rubriki »Kako čudno«, je pravzaprav lahko zelo resen in še zdaleč ni radoveden za ljudi, ki ga doživljajo, in ljudi okoli njih.
Obstaja več razlogov za pojav avtomatizma. V nekaterih primerih lahko nekatera zdravila povzročijo, da se ljudje ukvarjajo z dejavnostmi, kot da bi bili budni, ko dejansko niso pri zavesti. Nekatera psihiatrična stanja, kot je shizofrenija, so povezana tudi z avtomatizmom, prav tako nevrološka stanja, kot so epileptični napadi. Pri nekaterih vrstah napadov lahko ljudje izvedejo dejanja, ki se zdijo prostovoljna, medtem ko so dejansko podvrženi napadu.
Ko je pri bolniku prepoznan avtomatizem, obstajajo številne možnosti zdravljenja. Osveščanje družine in prijateljev o dejstvu, da lahko nekdo nekaj stori, ne da bi se za to dejansko odločil, lahko zagotovi, da bodo ljudje pozorni na očitne nevarnosti. Včasih bo prilagoditev zdravil odpravila težavo ali pa bo delo s pacientom v psihoterapiji pomagalo bolniku odpraviti avtomatizem, tako da se zgodi manj pogosto.
Znano je, da je bil avtomatizem večkrat uporabljen kot pravna obramba v različnih pravnih primerih. Pravni argument za to je, da čeprav je storilec morda zagrešil zadevno dejanje, storilec ni imel volje, da bi storil kaznivo dejanje, saj je deloval dobesedno kot avtomat ali robot. Zato bi bilo nesmiselno odgovarjati obdolžencu za kaznivo dejanje, saj obtoženec ne bi mogel nadzorovati dejanj, ki so privedla do storitve kaznivega dejanja.
Kadar se na sodišču uporablja avtomatizem, mora toženec običajno opraviti obsežen pregled. Očitno bi se mnogi obtoženi radi izognili odgovornosti za kaznivo dejanje s trditvijo, da so ravnali brez volje, zato je ključnega pomena ugotoviti, ali je obtoženec v času zločina lahko pokazal avtomatizem ali ne. Zgodovina takih dejanj lahko podkrepi primer, prav tako pa ocena, pri kateri ima pacient dokazano stanje, povezano s pojavom avtomatizma.