Peptične razjede so okrogle rane v želodcu, ki se pojavijo po tem, ko želodčna kislina zaužije del želodčne sluznice. Rak želodca, znan tudi kot rak želodca, je bolezen, ki se lahko manifestira v različnih delih človekovega želodca. Tako razjede kot rak sta povezana z vrsto bakterije, imenovano Helicobacter pylori ali na kratko H. pylori.
H. pylori je edinstvena vrsta bakterij. Običajno kislo okolje želodca preprečuje rast bakterij. V primeru H. pylori pa bakterija v želodcu ustvari amoniak, ki nevtralizira želodčno kislino in bakterijam omogoči preživetje. Bele krvne celice, ki poskušajo napadti okužbo, se zlahka ubijejo in sproščajo hranila, ki omogočajo razvoj H. pylori.
Nezdravljena okužba s H. pylori lahko povzroči peptični ulkus. Obstajata dve vrsti teh razjed na želodcu: razjeda na dvanajstniku in želodcu. Razjede dvanajstnika lahko najdemo na začetku tankega črevesa in so pogostejše kot želodčne razjede, ki se pojavijo v ukrivljenem zgornjem delu želodca.
Nekateri simptomi razjede na želodcu vključujejo zgago, občutek grizenja ali praznega v želodcu, lakoto in rahlo bolečino pod prsnico. Bolečino lahko lajšate z jedjo, pitjem mleka ali jemanjem antacidov. Razjede se običajno zacelijo in se sčasoma ponovijo.
Ponavljajoče se razjede na želodcu lahko povzročijo hude zaplete. Na primer, razjede na želodcu lahko povzročijo otekanje tkiv v tankem črevesu. To preprečuje, da bi hrana zapustila želodec, kar lahko povzroči slabost, napihnjenost in bruhanje. Nekatere peptične razjede lahko počijo ali zakrvavijo.
Rak želodca se lahko pojavi na katerem koli delu želodca, čeprav se običajno začne v notranji plasti želodca. Simptomi so pogosto blagi ali pa jih v zgodnjih fazah bolezni sploh ni. Ko rak raste, običajno povzroči simptome, kot so bolečine v želodcu, težave pri požiranju, slabost, bruhanje, izguba teže, napenjanje in krvavo bruhanje ali blato.
Prisotnost H. pylori je močno povezana tako z razjedo na želodcu kot z rakom. Vsi, ki so okuženi s H. pylori, ne bodo razvili razjede ali raka, vendar je tveganje večje kot pri neokuženih vrstnikih. Drugi dejavniki tveganja za razjede in raka so kajenje, debelost, slaba prehrana, premalo gibanja ter družinska anamneza razjed in raka.
Razjede se lahko zdravijo z antibiotiki. Za zmanjšanje ali nevtralizacijo želodčne kisline se lahko predpišejo tudi druga zdravila. Antacidi lahko začasno lajšajo simptome, vendar ne morejo pozdraviti razjed. Rak želodca se običajno zdravi s kemoterapijo in obsevanjem.