Coccidioides je okužba, ki jo povzročata dve podobni vrsti gliv, imenovani Coccidioides posadasii in Coccidioides immitis. Te glive so pogoste v Južni Ameriki, Srednji Ameriki, Mehiki in najbolj suhih regijah jugozahodnih držav Združenih držav. Glive so endemične za te lokacije, kar pomeni, da veljajo za avtohtone vrste, okužba pa je pogost pojav. Bolezen, ki jo povzročajo te glive, pogosto dobi drugačno ime glede na geografsko lokacijo, kjer se okužba pojavi; na primer, imenovali so jo dolinska mrzlica, puščavska mrzlica, mrzlica San Joaquin in kalifornijska mrzlica.
Območja, kjer so te glive najpogostejše, so podobna v klimaktičnem in geološkem smislu, z nizko količino padavin; vroča poletja; blage zime; peščena, slana, alkalna tla; in nizka nadmorska višina. Ti pogoji zagotavljajo glivam idealne pogoje za rast in pomagajo pri širjenju organizma. Eden glavnih načinov, kako se organizem širi v okolje in okuži ljudi, je prenos po zraku. V sušnem podnebju se verjetnost vdihavanja C. posadasii in C. immitis poveča, ker je zemlja bolj suha in je večja verjetnost, da se glive prenašajo po zraku.
V regijah, kjer so glive endemične, je okužba s coccidioides nevarna v nekaterih poklicih, vključno z gradbeništvom in kmetijstvom. Glavni dejavnik tveganja za okužbo je dejavnost na prostem v endemičnih regijah. Medtem ko se večina primerov okužbe pojavlja na endemičnih območjih, je možno, da okužba z glivicami povzroči okužbo zunaj teh lokacij.
C. posadasii in C. immitis povzročata bolezen, ko se vdihneta v pljuča. Glivična okužba povzroči pridobivanje velikega števila zrnatih imunskih celic na mestu, kar vodi do akutnega vnetja. V tej fazi simptomi kokcidioidov vključujejo mrzlico, zvišano telesno temperaturo, kašelj, bolečine v prsnem košu, utrujenost, težko dihanje, nočno potenje, glavobol, izgubo apetita, hujšanje ter bolečine in bolečine v mišicah.
Če okužba v akutni fazi ne izzveni, lahko nastanejo granulomi v pljučih. Granulom je skupek imunskih celic, ki so obkrožile nalezljivi organizem. Imunski sistem se na ta način odzove, da bi preprečil okužbo in preprečil njeno širjenje. Kronična okužba lahko povzroči zvišano telesno temperaturo, oteženo dihanje in izkašljevanje krvi.
Granulomi so značilni za kronično vnetje, stanje, ki lahko vodi do razširjene bolezni. Ta vrsta bolezni se pojavi, ko organizmi vstopijo v druge dele telesa, pogosto prek krvnega obtoka. Ljudje z diseminirano boleznijo imajo veliko tveganje za meningitis in druge sistemske vrste okužb. Razširjena bolezen je redka, vendar je pogosto smrtna zaradi možnosti meningitisa ali prizadetosti več organov.
Standardno zdravljenje s kokcidioidi vključuje uporabo protiglivičnih zdravil za uničenje invazivnih organizmov. Večina okužb se spontano odpravi brez uporabe zdravil, vendar ljudje s hudimi akutnimi simptomi običajno prejemajo zdravila za preprečevanje razvoja kronične ali razširjene bolezni. Ljudje s povečanim tveganjem za razširjeno bolezen – kot so zelo mladi ali stari, ljudje z zmanjšanim delovanjem imunskega sistema ali tisti s sladkorno boleznijo – na splošno prejemajo zdravila, tudi za blago okužbo.