Eksplicitni spomin, ki ga pogosto imenujemo preprosto zavestni spomin ali deklarativni spomin, je oblika spominjanja, pri kateri si človek zavestno prizadeva priklicati določeno informacijo. Nasprotno pa je implicitni spomin oblika spomina, ki pozitivno vpliva na trenutne izkušnje na podlagi izkušenj, pridobljenih iz preteklih izkušenj. Hoja je na primer dejanje, ki se opira na implicitni spomin; ni se treba zavestno spominjati, kako narediti korake za hojo. Primeri eksplicitnega spomina po drugi strani vključujejo priklic določene izkušnje, kot je zabava, ali priklic določenega dejstva, kot je ime osebe.
Obstajata dve različni vrsti eksplicitnega spomina: epizodni in semantični. Epizodni spomin je spominjanje na izkušnje in dogodke, medtem ko je pomenski spomin spominjanje na dejstva in druga splošna znanja. Epizodni spomin se pogosto imenuje avtobiografski spomin; služi kot zapis dogodkov ali epizod, ki se zgodijo v človekovem življenju. Po obdobju »otroške amnezije«, ki se pojavi v prvih nekaj letih življenja, mnogi ljudje, tudi zelo stari, ugotovijo, da se lahko z veliko jasnostjo spominjajo številnih dogodkov iz mladostniških in mladih odraslih let. Po tem pa se nedavni spomini na splošno prikličejo veliko lažje kot bolj oddaljeni spomini.
Semantični spomin ni nujno povezan z določenim časom v življenju posameznika. Dejstva, ki sestavljajo pomenski spomin, pogosto niso povezana s specifičnimi dogodki, ki so povzročili pridobivanje posameznih kosov znanja. Vendar je še vedno oblika eksplicitnega spomina, saj je za priklic določene informacije potreben zavesten trud.
Obe obliki eksplicitnega spomina se pogosto prikličemo prek asociacije. Razmišljanje o določeni informaciji pogosto povzroči priklic številnih povezanih informacij ali celo epizodni spomin, kje so bile te informacije pridobljene. Podobno lahko epizodni spomin povzroči priklic pomenskih spominov, kot so imena ali datumi.
Eksplicitni spomin se sčasoma pogosto poslabša. Ko se ljudje starajo, izgubijo sposobnost spominjanja dogodkov in dejstev s hitrostjo in jasnostjo svoje mladosti. Včasih je to preprosto posledica degradacije, ki se naravno pojavi kot posledica staranja. V drugih primerih pa lahko težave s spominom povzročijo nevrodegenerativne bolezni, kot je Alzheimerjeva bolezen. V posebej hudih primerih so lahko celo nedavni spomini pomešani ali pa jih sploh ni.