Otrplost in mravljinčenje v telesu sta lahko znak veliko hujše bolezni. Občutek ali pomanjkanje le-tega je najpogosteje povezan z izgubo krvnega obtoka, na primer, da noga spi. Odvisno od lokacije in resnosti otrplosti lahko kaže na potencialno življenjsko nevarno stanje. Težave z mravljinčenjem ali odrevenelostjo lahko običajno kažejo na eno od več stanj: multiplo sklerozo, slabo cirkulacijo ali stisnjen živec. Če kateri koli občutek traja dlje časa, je treba čim prej poiskati zdravniško pomoč.
Multipla skleroza – eden od osnovnih vzrokov za otrplost in mravljinčenje – se pojavi, ko so poškodovani mielini, maščobne ovojnice okoli nevronov. Mielinske ovojnice delujejo kot izolator in zagotavljajo nemoten prenos električnih impulzov. Nevron s poškodovanim mielinom je primerljiv z električno žico z obrabljeno izolacijo; nagnjeni k kratkim stikom.
Pri bolnikih z multiplo sklerozo živci prenehajo prenašati impulze enako učinkovito. Poškodba mielina je posledica vnetja, ki ga povzroča lastni imunski sistem telesa. Občutki odrevenelosti in mravljinčenja, ki kažejo na to stanje, se lahko čutijo zlasti v rokah in nogah.
Če cirkulacijski sistem ne more pošiljati krvi v okončine, lahko pride do otrplosti in mravljinčenja. Brez ustrezne oskrbe s krvjo živci ne morejo pošiljati informacij v možgane. Slabo cirkulacijo lahko povzroči kopičenje maščobnih oblog v arterijah, slaba prehrana ali krvni strdek. Brez ustrezne prehrane se lahko kapilare pokvarijo, kar prepreči, da bi kri popolnoma potovala po telesu. Drugi vzroki za slabo cirkulacijo vključujejo oslabitev srčne mišice zaradi staranja.
Stisnjen živec lahko povzroči tudi odrevenelost in mravljinčenje. Pritisk na živec, na primer zaradi sindroma karpalnega kanala v zapestjih ali hernije diska v hrbtenici, preprečuje potovanje električnih impulzov vzdolž živca. Diagnoza tega stanja temelji na informacijah o resnosti in lokaciji simptomov. Rentgensko slikanje se lahko uporabi tudi za diagnosticiranje sindroma karpalnega kanala ali možnih zlomov lasišča.
Dolgotrajno bivanje v enem položaju, na primer pri sedenju za računalnikom, lahko povzroči otrplost in mravljinčenje, ker so mišice neaktivne. Redni odmori za raztezanje in hojo ohranjajo telesno cirkulacijo aktivno. Sindrom karpalnega kanala lahko preprečimo tudi z odmori pred daljšim tipkanjem. Drug način za preprečevanje teh simptomov je prehrana z veliko sadja in zelenjave ter nizko vsebnostjo holesterola. Koristni so tudi redni fizični pregledi.