Psihodelična izkušnja je psihološki dogodek, pri katerem se zaznava začasno, a dramatično spremeni. Ta sprememba zaznave ima številne možne manifestacije, kot so vizualne halucinacije in zaznano popačenje časa. Psihodelična izkušnja je najpogosteje povezana s psihoaktivnimi zdravili, kot je dietilamid lizergične kisline (LSD), lahko pa nastane tudi zaradi nekaterih dejavnosti brez drog, zlasti seanse senzorične deprivacije. V redkih primerih lahko tiste, ki so sredi psihodelične izkušnje, premagajo občutki strahu in groze. Ta pojav je znan kot »slabo potovanje«.
Verjame se, da snovi in dejavnosti, ki povzročajo psihedelične izkušnje, začasno ustavijo nagnjenost možganov k “filtriranju” zavedanja. V normalnih okoliščinah ta filter omejuje zaznave, ki dosežejo zavest. Tisti, ki so bili podvrženi psihedelični izkušnji, poročajo, da ukinitev tega filtra povzroči dramatično razširjen občutek zavesti.
Ta občutek spremenjenega zavedanja ima lahko številne oblike. Mnogi poročajo o vizualnih halucinacijah, vključno z zaznavanjem neverjetno živih barv in ponavljajočih se geometrijskih vzorcev, pa tudi občutkom, da se nepremični predmeti premikajo ali spreminjajo obliko. Nekateri ljudje doživljajo senzorno zmedo, znano kot sinestezija, na primer občutek, da lahko “vidijo” glasbo. Pogosta je tudi izkrivljanje časa – nekateri poročajo, da se zdi, da lahko ena sama izkušnja traja več let – in zlom občutka samega sebe, kar povzroči občutek občestva z vesoljem.
Številna zdravila, tako naravna kot umetna, lahko povzročijo psihodelično izkušnjo. Naravne psihedelične snovi vključujejo meskalin, gobe psilocybe in čaj ayahuasca. Tudi konoplja lahko včasih povzroči blage psihodelične učinke, če se kadi v velikih količinah. LSD je morda najbolj znan psihedelik, ki ga je ustvaril človek, čeprav lahko druge sintetične droge, kot je metilendioksimetamfetamin (ekstazi), povzročijo tudi psihodelične dogodke.
Poročali so tudi, da nekatere dejavnosti brez drog povzročajo psihodelične izkušnje. Najbolj razširjena med njimi je senzorična deprivacija, pri kateri je posameznik nameščen v brezsvetlobno, zvočno izolirano okolje, kot je rezervoar ali majhna komora. Ker so čutila začasno odstranjena, nekateri udeleženci s senzorično deprivacijo poročajo o psihedeličnih dogodkih, kot so vidne in slušne halucinacije.
V redkih primerih so za psihodelično izkušnjo značilni intenzivni občutki strahu, groze in panike. Ta pojav, včasih znan kot slab izlet, nima jasne medicinske razlage, kar daje element nepredvidljivosti zaužitju psihedeličnih zdravil. Tiste, ki doživijo slabo potovanje, lahko premaga strah, da se nikoli ne bodo normalizirali. Lahko se soočajo tudi z grozljivimi vizualnimi halucinacijami, kot je zaznavanje, da je njihova koža prekrita z žuželkami. Tisti v prisotnosti nekoga, ki trpi zaradi slabega potovanja, bi morali poskušati preprečiti, da bi prizadeti poškodoval sebe ali svoje okolice.