Kaj je cervikalna adenopatija?

Cervikalna adenopatija je otekanje vratnih bezgavk okoli glave in vratu. Oteklina je lahko posledica vnetja ali okužbe v vozliščih in je lahko samoomejujoča ali potrebuje zdravljenje. Zdravnik lahko oceni bolnika, da ugotovi vzrok povečanja in razvije načrt zdravljenja na podlagi razlogov za stanje in splošnega zdravstvenega stanja bolnika. V nekaterih primerih je cervikalna adenopatija znak resne osnovne bolezni.

Bezgavke delujejo kot zbiralne točke za limfo, tekočino, ki kroži po telesu in podpira imunski sistem. Ponavadi ujamejo ostanke, tujke, odmrle celice in druge materiale. Ko so ljudje bolni, se njihove bezgavke naravno povečajo, ker imunski sistem deluje težje in morda proizvaja več snovi. Sčasoma lahko vozlišča odstranijo ta material in se vrnejo v normalno velikost.

Bolniki lahko razvijejo to motnjo v povezavi z različnimi stanji, vključno s prehladi in gripo ter resnimi okužbami. Včasih adenopatija materničnega vratu postane kronična, na primer v primeru otekline, povezane s stanji, kot je virus človeške imunske pomanjkljivosti (HIV). Pri teh bolnikih vozlišča morda ne bodo mogla samostojno izražati materiala, ki ga vsebujejo, ali pa ga ne morejo odstraniti dovolj hitro, da bi oteklina pustila, preden v bezgavke pride več infekcijskih in odpadnih snovi.

Ko se pri bolniku pojavi oteklina okoli glave in vratu, lahko zdravnik palpira območje, da preveri adenopatijo materničnega vratu in povečanje drugih struktur. To je lahko pomemben del diagnoze in zdravljenja, saj rast morda dejansko ni povezana z bezgavkami. Če ima zdravnik pomisleke glede malignomov, bo morda potrebna biopsija za odvzem vzorca celic iz otekline. Patolog lahko pregleda vzorec pod mikroskopom, da ugotovi, katere vrste celic so vpletene, in preveri znake malignosti.

Zdravljenje cervikalne adenopatije običajno vključuje obravnavanje osnovnega stanja in omogočanje, da si vozlišča sami opomorejo. Če ima bolnik rakave celice v bezgavkah, bo morda potrebna operacija za njihovo odstranitev. Zdravnik lahko vzame tudi sosednja vozlišča, tudi če se zdi, da niso vpletena, samo da bi bil na varni strani; vozlišča lahko vsebujejo rakave celice, ki bi lahko začele rasti v tumorje. Po operaciji bo bolnik morda potreboval kemoterapijo in obsevanje, da bi omejil možnosti ponovitve.