V Združenih državah so dejavniki, ki sodelujejo pri postavljanju Aspergerjeve diagnoze, na splošno simptomi, navedeni v standardnem priročniku za motnje duševnega zdravja. Simptomi vključujejo podpovprečne neverbalne komunikacijske sposobnosti, kompulzivne rutine in nekatere jezikovne ali govorne okvare. Za postavitev diagnoze se psihiater običajno sreča z otrokom in opravi razgovor z njim in družino. Obdobje opazovanja v kombinaciji z uporabo kontrolnih seznamov spektra avtizma bo psihiatru pomagalo pri postavitvi diagnoze. Izkušnje psihiatra bodo pomagale tudi pri postavitvi diagnoze Aspergerjeve ali morda druge motnje avtističnega spektra.
Najpomembnejši dejavniki pri diagnozi so simptomi Aspergerjevega sindroma. Ti so običajno socialni in vedenjski. Pogosti primeri vključujejo dobesedno razlago izrazov, težave pri razumevanju čustev drugih in družbeno nerodnost ali umik. Ti in drugi simptomi so navedeni v tako imenovanih popisih ali kontrolnih seznamih in lahko pomagajo psihiatru pri postavitvi diagnoze.
Za diagnosticiranje otroka z Aspergerjevim sindromom otroka običajno pripeljejo v ordinacijo šolskega psihologa ali kliničnega psihiatra. Ker ni zdravstvenih testov za Aspergerjevo bolezen, bo ocena verjetno vključevala razgovor z otrokom, ločene razgovore z družino ali starši in obdobje opazovanja. Za razlikovanje med Aspergerjevim sindromom in drugo vrsto motnje avtističnega spektra se lahko opravi tudi test IQ. Intervjuji bodo med drugim verjetno vključevali vprašanja o otrokovih interesih, šolski uspešnosti in družbenih interakcijah. Če je sestanek dovolj temeljit, se lahko Aspergerjeva diagnoza postavi v eni seji.
V Združenih državah Amerike psihologi in psihiatri uporabljajo trenutno izdajo Diagnostičnega in statističnega priročnika duševnih motenj (DSM) za postavitev Aspergerjeve diagnoze. Ta vodnik, ki ga je objavilo Ameriško psihiatrično združenje (APA), navaja pomanjkanje socialnih veščin in omejeno vedenje ali rekreativne interese kot dve glavni kategoriji simptomov. Druga merila v DSM vključujejo normalen jezikovni razvoj, negativne vplive na delovno ali izobraževalno sposobnost ter normalno inteligenco in razvoj zunaj socialnih veščin in omejenega vedenja. Medtem ko DSM navaja simptome, značilne za Aspergerjev sindrom, naj bi ga uporabljali tudi strokovnjaki s kliničnimi in opazovalnimi izkušnjami.
Včasih se Aspergerjeva diagnoza postavi v šolskem ali izobraževalnem okolju. V Združenih državah se šolska merila za Aspergerjevo diagnozo nekoliko razlikujejo od tistih v DSM. Za postavitev Aspergerjeve diagnoze za namen priložnosti za posebno izobraževanje se uporablja zvezna definicija avtizma, ki ne razlikuje med motnjami avtističnega spektra. To razlikovanje je lahko zmedeno, vendar ne pomeni, da bodo otroka obravnavali drugače.