Razmerje med ponudbo denarja in ravnjo cen je v tem, da količina denarja v obtoku v gospodarstvu neposredno vpliva na agregatno raven cen. To je predvsem zato, ker obilica denarja vodi v povečanje povpraševanja po blagu in storitvah, medtem ko ima pomanjkanje denarja nasproten učinek. V ekonomskem smislu je ta učinek razložen s količinsko teorijo denarja, ki pravi, da je količina denarja v ponudbi v gospodarstvu neposredno odvisna od ravni cen.
Preprost način gledanja na razmerje med ponudbo denarja in ravnjo cen je, da upoštevamo dejstvo, da bodo potrošniki porabili le, ko bodo imeli kaj porabiti. Se pravi, da ko bo v gospodarstvu veliko denarja, bodo imeli ljudje več za porabiti. To povečanje povpraševanja povzroči tudi ustrezno zvišanje ravni cen. Presežna likvidnost vodi v situacijo, v kateri se bo veliko denarja potegovalo za pogosto omejeno ponudbo blaga. To povzroči, da denar postopoma izgublja vrednost, kar posledično vodi v zvišanje cen.
Ekonomisti se zanašajo na razmerje med ponudbo denarja in ravnjo cen kot enega od kazalcev stanja v gospodarstvu. Ko pride do zvišanja skupne cene, je eden od glavnih dejavnikov preveliko povpraševanje, ki ga povzročajo potrošniki, ki imajo enostaven dostop do denarja. Odgovor vlade na to je pogosto uvedba denarne ali fiskalne politike, ki naj bi omejila enostavnost, s katero lahko potrošniki pridobijo denar, vključno z bančnimi posojili in različnimi vrstami kreditov. Eden od načinov, s katerim lahko vlada omeji dostop do denarja, je zvišanje splošnih obrestnih mer.
Učinek te omejitve dodatno ponazarja razmerje med ponudbo denarja in ravnjo cen, saj ta manever običajno povzroči znižanje ravni cen. Ko centralna banka države zviša obrestno mero, se lahko potrošnikom zdijo pogoji, povezani s pridobivanjem denarja, previsoko dragi ali prestrogi, saj druge banke zaostrijo svojo posojilno politiko kot odgovor na zvišanje obrestnih mer. Zaradi pomanjkanja enostavnega dostopa do sredstev so potrošniki bolj konzervativni pri svojih potrošniških navadah, kar vodi v upad povpraševanja po blagu in storitvah. Posledica zmanjšanja povpraševanja je spremljajoč padec cen blaga in storitev.