Komercialno zdravstveno zavarovanje, znano tudi kot zasebno zdravstveno zavarovanje, je katera koli vrsta zdravstvenega zavarovanja, ki je ne ponuja in ne upravlja državni subjekt. Podjetja, ki prodajajo tovrstno zavarovanje, so profitne družbe in svoje zavarovalne storitve ponujajo prek skupinskih zavarovalnih načrtov ter individualnih ali osebnih načrtov. V vseh primerih je tovrstno komercialno zavarovanje na voljo le tistim, ki so v zameno za kritje pripravljeni plačati premije.
Veliko ljudi ima dostop do komercialnega zdravstvenega zavarovanja prek delodajalca. Včasih imenovano skupinsko zavarovanje, se lahko v program vključijo zaposleni, ki izpolnjujejo merila delodajalca glede opravljenih ur, časa v podjetju in drugih dejavnikov. Glede na to, kako je urejen program zavarovanja, lahko delodajalec pokrije skupni strošek mesečne premije za vsakega zaposlenega ali pa plača odstotek celotne premije. V tem primeru delavec plača preostanek zapadle premije z odbitkom od plače, ki ga zadrži delodajalec.
Čeprav obstaja več različnih formatov komercialnega zdravstvenega zavarovanja, so trije modeli najpogostejši po vsem svetu. Najbolj priljubljena je znana kot načrt storitvene točke. Ta vrsta zavarovalnega kritja omogoča stranki, da izbere zdravnika primarne zdravstvene oskrbe s seznama, ki ga posreduje zavarovalnica. Uporaba zdravstvenih delavcev, za katere velja, da so v omrežju, zagotavlja, da ponudnik krije večji delež vseh zdravstvenih stroškov, ki izpolnjujejo pogoje v skladu s pogodbo. Če se stranka odloči za uporabo zdravnika izven ponudnikove mreže, se ugodnosti, plačane na zdravstveni incident, običajno zmanjšajo.
Druga priljubljena možnost je znana kot organizacija za vzdrževanje zdravja ali HMO. Tako kot pri pristopu na mestu storitve, udeleženci v HMO izberejo zdravnika primarne zdravstvene oskrbe na seznamu, ki ga zagotovi ponudnik. Za obisk specialista mora primarni zdravnik pacienta uradno napotiti k temu specialistu. Ta vrsta načrta redko zajema zdravstveno oskrbo, ki jo izvajajo zdravstveni delavci zunaj mreže, razen v nenavadnih okoliščinah.
Druga možnost komercialnega zdravstvenega zavarovanja je model nadomestila za storitev ali odškodninski model. Ta vrsta programa zajema poseben seznam zdravstvenih postopkov. Stranke lahko obiščejo katerega koli zdravnika ali specialista, ki ga želijo, brez zmanjšanja koristi. Načrti te vrste so lahko zelo omejeni po obsegu, na primer osredotočanje na obiske v ordinaciji in postopke, ki se izvajajo v zdravniški ordinaciji. Drugi odškodninski načrti so bolj obsežni in vključujejo kritje bolnišnične oskrbe v zvezi s pogoji, navedenimi v določilih pogodbe.
Pri ocenjevanju katere koli vrste komercialnega zdravstvenega zavarovanja je pomembno zagotoviti, da bo načrt zagotavljal ustrezno kritje. To pomeni, da pozorno preberete pogoje, saj se nanašajo na rutinske preglede, ambulantne postopke, bivanje v bolnišnici, zdravljenje v duševnem zdravju ter zneske vseh veljavnih franšiz in doplačil. Poleg tega si bo marsikdo želel v kritje vključiti zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, saj lahko s tem blaži finančno stisko med daljšo boleznijo.