Zaslužek, znan tudi kot depozit v dobri veri, je odškodnina, plačana ob podpisu pogodbe. Polog služi enemu osnovnemu namenu – kaže, da kupec resno želi izpolniti pogodbo. Običajno se predmet pojavlja pri transakcijah z nepremičninami, čeprav bi se lahko uporabljal tudi v drugih vrstah kupoprodajnih pogodb. V nepremičninskih pogodbah ni isto kot predplačilo, je pa pogosto vključeno kot del tega.
V klasičnem primeru porabe zaslužka se stranka A strinja, da bo kupila hišo od stranke B. Stranki se dogovorita o kupnini, dogovorita se za pogodbo in jo skupaj podpišeta. Ob podpisu stranka A zagotovi nekaj denarja, ki ga ima posrednik. Ko so rešena vsa finančna in druga vprašanja, se ta denar združi v predplačilo in stranka A prevzame hišo.
Z vidika kupca to plačilo – skupaj s pogodbo – kaže, da resnično namerava kupiti hišo. Ko je pogodba podpisana, prodajalec hiše ne bi smel prodati nekomu drugemu, vendar lahko prodajalec odstopi, če pride do boljšega posla, tudi s tveganjem morebitnih kazni. Ko gre za zaslužek, postane umik težje. Za prodajalce je denar oblika zavarovanja, saj večina ljudi noče odstopiti od plačila.
Vrednost zasluženega denarja, povezana s pogodbo o nakupu, se razlikuje. V nekaterih skupnostih si ljudje kot simbolično dejanje zamenjajo dolar ali podobno nizko enoto valute. V drugih primerih se lahko pričakuje, da bodo ljudje dali 3 % vrednosti pogodbe. V vseh primerih so pogoji v zvezi z denarjem navedeni v pogodbi – ne le znesek, ki bo plačan, ampak kaj se bo zgodilo s tem denarjem, če bo plačan, vendar posel pozneje propade. Kupci bi na primer morda želeli klavzulo o vračilu v primeru, da ne morejo dobiti financiranja, medtem ko bi prodajalci morda želeli klavzulo o odškodnini, tako da če kupci odidejo iz malenkostnega razloga, lahko prodajalec zadrži to plačilo kot nadomestilo za svoje ali njen čas.
Z denarjem običajno upravlja nepremičninski posrednik ali posrednik. Na splošno ga ni pametno izdati neposredno prodajalcu ali nezanesljivi tretji osebi, nepremičninski agenti pa običajno z veseljem poskrbijo za plačila. Kupci in prodajalci se morajo zavedati, da lahko denar dolgo časa ostane v depozitu, če posel razpade in so pogoji pogodbe nejasni, ter da bo morda potrebno potovanje na sodišče, da sprosti denar.
V nekaterih kulturah je zaslužek znan kot srečni denar in ga po tradiciji prodajalec vrne kupcu, ko je zagotovljen polog. Vračilo sredstev naj bi prineslo srečo pri prihodnjih prizadevanjih in spodbudilo dobro voljo med kupcem in prodajalcem.