Transferne cene sredstev, ki so pogosto opredeljene kot FTP, so strategija, ki se uporablja za merjenje vsakega vira financiranja, povezanega z določenim projektom ali virom. Cilj je ugotoviti, koliko vsak od teh virov dejansko prispeva k skupnemu dobičku, ki ga ustvari podjetje ali drug subjekt. Od tam je mogoče ugotoviti, ali je ta določen vir vreden vzdrževanja takšnega, kot je, ga je treba na nek način predelati ali v celoti opustiti. Tako lahko prenosne cene sredstev obravnavamo kot dragoceno orodje za zagotavljanje stalne dobičkonosnosti organizacije.
Koncept cen prenosa sredstev je najpogosteje povezan z bančno industrijo. V tem okolju FTP pomaga pri prepoznavanju in ocenjevanju tako prednosti kot slabosti v zvezi s postopkom financiranja znotraj same finančne institucije. Ocenjevanje se lahko osredotoči na dobiček, ki ga ustvari vsak izdelek, ki ga ponuja institucija, ali kot sredstvo za ocenjevanje prispevka vsakega zaposlenega, ki je vključen v celotno delovanje organizacije. Ta isti osnovni pristop je mogoče celo uporabiti za primerjavo med izdelki ali zaposlenimi.
Ena pogosta uporaba cen prenosa sredstev je ocena vrednosti določene lokacije poslovanja podjetja. Kar zadeva banko, bi to pomenilo pozorno preučiti prispevek, ki ga posamezna podružnica banke prispeva k splošni dobičkonosnosti finančne institucije. Če ocena ugotovi, da se je določena podružnica zmanjšala v številu strank, ki jih oskrbuje, ne piše veliko o posojilih ali ne upošteva sprejemljivega zneska depozitov, je lahko odločitev o zaprtju objekta in prenosu račune v bližnji poslovalnici, ki lahko primerno sprejme preostale stranke. S tem se banki zmanjšajo operativni stroški in s tem povečajo njene stopnje dobička.
Izračun transfernih cen sredstev običajno vključuje vzpostavitev krivulje. Krivulja omogoča izris razmerij med relevantnimi dejavniki in razkriva podatke, ki drugače morda ne bi bili takoj očitni. Na primer, pri pregledovanju bančnih transakcij, ki vključujejo stopnjo zapadlosti, lahko krivulja upošteva tako donos ob zapadlosti kot čas, ki je preostal do zapadlosti, nato pa to številko primerja s trenutnimi potrebami po posojilih določene podružnice. Če krivulja kaže, da podružnica ni sposobna ustvariti dovolj donosa, da bi upravičila svoje nadaljnje delovanje, se zapre in sredstva prenesejo v drugo podružnico, ki bo pokazala donosnejšo krivuljo, ko bo prenos končan.