Kaj je konglomeratna diverzifikacija?

Konglomeratna diverzifikacija se pojavi, ko podjetje raztegne svoje poslovanje na področje, ki ni podobno njegovi osnovni dejavnosti. To se pogosto zgodi zaradi združitve ali odkupa drugega podjetja ali pa se lahko zgodi, če podjetje preprosto želi razviti različne izdelke, ki niso povezani s tistimi, ki jih že proizvaja. V večini primerov lahko podjetja izkoristijo diverzifikacijo konglomerata zaradi povečanega potenciala dobička in razširjenega poslovnega dosega. Po drugi strani pa lahko združeno podjetje trpi, če vodstvo ni spretno z novimi izdelki ali če se novo podjetje preveč raztegne.

V poslovnem svetu je zelo pogosto, da podjetje v težavah pritegne pozornost drugega podjetja, ki želi narediti veliko naložbo za razširitev poslovanja. V mnogih primerih bodo vpletena podjetja v isti panogi in bi lahko bila celo neposredni konkurenti, kar vodi v tako imenovano »koncentrično diverzifikacijo«. Nasprotno pa je diverzifikacija konglomerata produkt dveh podjetij, ki nimata veliko skupnega združevanja, kar predstavlja edinstven niz prednosti in slabosti.

Glavna prednost diverzifikacije konglomeratov je, da odpira jedro podjetja novim priložnostim. V določenih primerih lahko podjetje, ki se osredotoča na določen izdelek na določenem trgu, doseže zgornjo mejo v smislu poslovanja, ki ga lahko opravlja. Z novim izdelkom lahko podjetje vstopi na druge trge in pritegne novo bazo strank, ki je sicer morda nikoli ne bi moglo doseči.

Poleg dodatnega potenciala za dobiček lahko podjetje uporabi tudi konglomeratno diverzifikacijo za povečanje svoje tržne moči. Zmogljivosti blagovne znamke, ki vodstvu omogočajo, da razširi prepoznavnost imena korporacije, kolikor je le mogoče, se drastično izboljšajo z uvedbo novega izdelka uveljavljenemu podjetju. Združitev s podjetjem iz drugega geografskega območja lahko dodatno poveča obseg podjetja in odpre še več možnosti za poslovanje.

Pri diverzifikaciji konglomerata je ena pomanjkljivost ta, da je malo priložnosti za ustvarjanje sinergije podjetij, saj nova in stara entiteta nimata med seboj malo ali nobene povezave. Poleg tega se lahko problematična področja pojavijo, ko se vodstvena ekipa osrednjega podjetja skuša spopasti z novim poslom, ki so ga podedovali, še posebej, če nima izkušenj na tem novem področju. Druga skrb je, da lahko podjetje, ki namenja preveč energije novim vidikom svojega poslovanja, požre nekaj virov, zaradi katerih je začetno poslovanje postalo tako močno.