Kaj je kapitalizacija obresti?

Kapitalizacija obresti se zgodi, ko posojilodajalec posojilojemalcu dovoli, da odloži plačilo obresti za posojilo. Obresti, ki nastanejo v tem času, se nato prištejejo stanju posojila. Kapitalizacija obresti se običajno zgodi pri študentskih posojilih, pa tudi pri gradbenih ali nepremičninskih posojilih. Posojilodajalec bo posojilojemalca vnaprej obvestil, kako bo potekal postopek obresti; v nekaterih primerih bo treba za odlog plačila obresti zaprositi za odlog posojila.

V gradbeništvu se te obresti obravnavajo kot sredstvo, saj mora končno posojilo vključevati vse stroške, ki so nastali pri gradnji nepremičnine. To se zgodi, ker se posojilo na splošno izda za gradbene namene veliko preden se začne odplačevanje ali je gradnja končana, zato se obresti lahko odložijo in usredstvenijo v končno posojilo. Običajno se kapitalizacija obresti ne zgodi, dokler posojilojemalec ne začne odplačevati posojila. Obresti se bodo obračunavale na posojilo, tudi če še ni v odplačevanju, vendar je posojilojemalec pogosto svoboden, da plača samo obresti, da prepreči kapitalizacijo obresti. Čeprav je ta postopek mogoče razumeti kot priročen način za izogibanje plačilu posojila za določeno obdobje, ima tudi slabosti.

S kapitalizacijo obresti se poveča končni znesek posojila, ki se zapade v plačilo, hkrati pa se poveča tudi znesek, ki bo sčasoma plačan. To je zato, ker bo v večini primerov na posojilo še naprej nastajalo več obresti, ko je v odplačevanju, tudi po kapitalizaciji. V bistvu to pomeni, da posojilojemalec plačuje obresti na obresti.

Odlog plačil pri posojilih je metoda, ki jo mnogi uporabljajo za zmanjšanje mesečnih računov za študentsko posojilo, če imajo težave pri plačilu. Kratkoročno je vsekakor lahko koristno, vendar mnogi posojilodajalci priporočajo plačevanje samo obresti, če je mogoče, namesto da bi v celoti odložili plačila. Čeprav se znesek glavnice posojila ne bo zmanjšal, bo to preprečilo kapitalizacijo natečenih obresti.

To je še posebej skrb za zvezna študentska posojila, zlasti subvencionirana in nesubvencionirana posojila. Pri subvencioniranem posojilu obresti, ki nastanejo pred odplačilom, subvencionira ali plača zvezna vlada. Pri nesubvencioniranem posojilu začnejo obresti teči, ko je posojilo izdano, in se takoj usredstvenijo v saldo posojila, ko se začne odplačevanje. Zaradi tega se nekateri odločijo za plačevanje obresti za nesubvencionirana študentska posojila, tudi ko so še v šoli.