Kakšni so učinki visokih stroškov kapitala?

Stroški kapitala je izraz, ki se uporablja za opis tako stroškov dolga kot stroškov lastniškega kapitala, ki je povezan s finančnim prizadevanjem. V bistvu to pomeni, da mora biti projekt dobičkonosen in vreden sredstev in tveganja, ki ga prevzemajo vlagatelji, mora ta projekt ustvariti vsaj določeno minimalno donosnost. Z visokimi stroški kapitala lahko to vpliva ne le na to, kako si vlagatelji prizadevajo zagotoviti financiranje projekta, temveč tudi na to, kolikšen donos je treba ustvariti, da bi bilo prizadevanje vredno truda.

Ker so visoki stroški kapitala povezani s finančnimi sredstvi, potrebnimi za podporo projekta, bo številka imela tudi nekaj vpliva na to, kako se ti viri ustvarijo za kritje stroškov. Glede na to, koliko kapitala je potrebno, lahko prizadevanje zahtevajo izdajo nekakšne izdaje obveznic, ki zagotavlja denar vnaprej za financiranje projekta, s pričakovanjem, da bo postal samonosilen in v določenem časovnem obdobju ustvaril prihodke. Tukaj je strošek odplačevanja glavnice le en vidik kot del visokih stroškov kapitala. Predvideti je treba tudi višino plačil obresti vlagateljem ter stroške upravljanja izdaje obveznic od datuma nastanka pa vse do zapadlosti.

Za obvladovanje visokih stroškov kapitala se lahko uporabijo tudi druga sredstva, kot je uporaba poslovne kreditne linije, pridobitev poslovnega posojila ali celo faktoring terjatev obstoječega podjetja, da bi zagotovili potrebna sredstva zdaj in ne pozneje. Pri vsaki rešitvi je učinek visokih stroškov kapitala ta, da so te rešitve izvedljive ali pa tudi ne, odvisno od predvidene donosnosti projekta in višine stroškov, ki jih bo imel posojilojemalec. Zaradi tega je zelo pomembno natančno predvidevanje ne le stroškov, povezanih z zadolževanjem, ampak tudi, kdaj in kolikšen donos bo realiziran za upravljanje tega dolga.

V idealnem primeru se visoki stroški kapitala izravnajo z donosi, ki pokrivajo vse kapitalske stroške in še vedno puščajo precejšen dobiček vlagateljem in lastnikom podjetij. Ker se lahko samo neposredno vpleteni odločijo, kolikšen dobiček je sprejemljiv glede na tveganje in stroške, povezane s podvigom, je treba za te donose določiti posebne cilje. Če načrtovani donosi ne bodo pokrili visokih stroškov kapitala ali verjetno ne bodo ustvarili tistega, kar se šteje za razumno raven dobička, bi bila odločitev o opustitvi truda in iskanju drugega projekta vredna premisleka.