Izraz hišni depozit se lahko uporablja za opis enega od več vrst depozitov, ki jih kupec ali najemnik naredi, da si zagotovi stanovanje. Če oseba kupuje hišo, hišni depozit običajno pomeni predplačilo ali odstotek cene doma, ki se plača vnaprej in ni vključen v hipoteko. Če nekdo najema hišo, se lahko hišni depozit nanaša na varščino, znano tudi kot varščina za škodo ali najemnina, ki jo zaračuna najemodajalec, preden se najemnik vseli.
Mnogi hipotekarni posojilodajalci zahtevajo hišni depozit ali predplačilo, preden izdajo hipoteko. Nekateri hipotekarni programi pa bodisi ne zahtevajo predplačila bodisi zahtevajo zelo majhno predplačilo. Na primer, v Združenih državah zvezna stanovanjska uprava (FHA) rutinsko jamči za hipoteke, pri katerih kupec plača le 3.5 odstotka prodajne cene doma kot predplačilo. V nekaterih primerih je mogoče, da nekdanji uslužbenci dobijo tudi hipoteko za veteranske zadeve (VA). Namen hišnega depozita je v teh primerih ponuditi določeno zaščito hipotekarnemu posojilodajalcu, tako da ima hiša nekaj lastniškega kapitala za nadomestilo hipotekarnemu posojilodajalcu v primeru zaprtja.
Varščina za hišo, ki se plača pri najemu hiše, zagotavlja najemodajalcu določeno finančno zaščito pred tem, da najemnik preskoči najemnino ali poškoduje najemno enoto in ne plača popravila. Varščina za najem je pogosto enaka enomesečni najemnini, čeprav nekateri najemodajalci zaračunajo več od tega. V Združenih državah in mnogih drugih državah zakon najemodajalec-najemnik strogo ureja uporabo in upravljanje varščin. Nekateri zakoni na primer omejujejo znesek, ki ga najemodajalec lahko zaračuna za varščino. Zakonodaja lahko tudi zahteva, da najemodajalec hrani varščino na ločenem računu in plača obresti na varščino najemnikom bodisi na letni ravni bodisi ob prenehanju najemnega razmerja.
Kupci stanovanj lahko včasih prejmejo nepovratna sredstva za pomoč pri plačilu varščine za stanovanje. Hipotekarni posojilodajalec ima lahko tudi pravila, ki kupcu stanovanja dovoljujejo, da si izposodi hišni depozit od drugega vira. Najemodajalci se pogosto obotavljajo pri najemu stanovanja najemniku brez neke vrste varščine, zlasti v krajih, kjer imajo najemniki znatno zaščito pred deložacijo. Vendar je v Združenih državah in drugih državah nezakonito, da najemodajalec zahteva varščine na diskriminatoren način, kot je zahtevanje od staršev majhnih otrok, da plačajo dodatno pologo. Najemodajalec bo morda lahko zahteval večjo varščino od najemnikov, ki imajo slabo kreditno zgodovino ali imajo hišne ljubljenčke, ki lahko povzročijo škodo na enoti, ki je višja od običajne varščine.