Obstaja veliko vrst mikrofinančnih organizacij. Mikrofinanciranje se lahko izvaja prek institucij, kot so banke, zadruge in nevladne organizacije (NVO). Obstajajo tudi organizacije, ustanovljene znotraj določenih skupnosti z namenom podpiranja lastnega finančnega razvoja. Sem spadajo združenja, kreditne zadruge, skupnostne banke in rotirajoča hranilno-kreditna združenja (ROSCA).
Nekatere profitne poslovne banke ponujajo lastna mikroposojila ali majhna kratkoročna posojila za posameznike z nizkimi dohodki ali podjetnike, ki nimajo zavarovanja; ta posojila so običajno vezana na visoke obrestne mere. Številne poslovne banke pa ne ponujajo mikroposojil zaradi zaznanih visokih tveganj. Obstajajo tudi banke, ki dajejo mikroposojila le, če za posojilo jamči tretja oseba.
Ljudje, ki živijo v majhni skupnosti, včasih ustanovijo svojo skupnostno banko. Banke Skupnosti včasih dajejo posojila skupinam približno petih ljudi in ne enemu posamezniku. Upravičenost vsakega člana skupine do prihodnjih posojil je nato odvisna od uspeha vsakega drugega člana skupine, kar je taktika, ki lahko spodbudi solidarnost. Zadruge so podobne skupnostnim bankam, vendar niso nujno v lasti in upravljanju članov skupnosti.
Kreditni sindikati običajno zaračunavajo zelo nizke obrestne mere in dajejo posojila članom sindikata iz njihovih združenih vlog. V ROSCA, manjši in običajno brezobrestni različici kreditnih zadrug, skupine posameznikov vlagajo svoja finančna sredstva v enega člana skupine naenkrat. To daje vsakemu posamezniku možnost vložiti pavšalni znesek denarja v svoj projekt. Tako, če vsaka 12 ljudi vloži 5 USD (USD) razpoložljivega dohodka na mesec v ROSCA, bi jim lahko dali 60 USD kapitala za uporabo en mesec v letu.
Obstajajo tudi nevladne organizacije, ki bi lahko služile kot mikrofinančne organizacije, poleg tega pa ponujajo sorodne storitve v revnih skupnostih, kot je poslovno in finančno usposabljanje. Dejansko obstaja nekaj nevladnih organizacij, ki so namenjene izključno omogočanju mikroposojil znotraj in med državami. Več nevladnih organizacij ponuja tudi možnost spletnega mikroposojila.
Medtem ko so številne mikrofinančne organizacije uspešno pomagale ljudem pobegniti iz revščine, so se lahko zgodili primeri izkoriščanja in zlorabe zaupanja. Ko želimo pomagati ljudem z mikroposojili, je treba pred vlaganjem sredstev natančno raziskati več mikrofinančnih organizacij in njihov uspeh v smislu dejanske pomoči skupnosti. Možno je tudi delovati neodvisno od formalnih mikrofinančnih organizacij. Z nekaterimi ustreznimi pravnimi navodili lahko posamezniki raziskujejo ljudi ali skupnosti v stiski, vzpostavijo neposreden stik in se pogajajo o svojih pogojih za naložbe ali donacije.