Davki FICA se nanašajo na znesek denarja, ki ga zaposleni in delodajalci plačajo vladi Združenih držav za financiranje socialnih programov, kot sta Medicare in socialna varnost. Zvezna vlada od delodajalcev v Ameriki zahteva, da zadržijo del dohodka zaposlenega in ustrezajo enakemu znesku. To direktivo je ustvaril Zvezni zakon o prispevkih za zavarovanje (FICA). Ta zakon je določil odstotek dohodka, ki ga je treba rezervirati za prihodnje prejemke Medicare, in ločen odstotek, ki bo namenjen prihodnjim prejemkom socialne varnosti.
Socialni programi, kot sta Medicare in Social Security, pomagajo upokojencem, invalidom in otrokom umrlih delavcev z zagotavljanjem subvencij za življenje. Ti programi se financirajo z denarjem, zbranim z davki FICA, naloženimi delodajalcem in zaposlenim. Osebe, ki prejemajo nadomestila, morajo doseči določeno starost ali stopnjo invalidnosti ali pa morajo biti otrok osebe, ki je pred smrtjo plačala davke FICA. Znesek zaslužka je določen z dejavniki, vključno z dolžino dela in zneskom denarja, ki se vplača v sistem skozi celotno življenjsko dobo zaposlenega.
Vsako leto se določi meja plačne osnove in to je višina dohodka, do katere mora oseba plačati davke FICA. Na primer, leta 2010 je bila osnovna plačilna stopnja 106,800 ameriških dolarjev (USD). To pomeni, da mora oseba plačati odstotek FICA na vse bruto plače do tega zneska. Ta znesek velja samo za zaslužene plače in ne velja za dohodek od naložb, kot so obresti na prihranke ali dividende, plačane na lastništvo delnic.
Davki FICA imajo svoje zgodovinske korenine v dobi velike depresije v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Rooseveltov New Deal je uvedel socialno varnost kot sredstvo za zagotavljanje dohodka za starejše, ki niso bili več sposobni za delo in v življenju niso prihranili dovolj denarja za preživetje. Prejemke socialne varnosti je bilo treba nekako financirati, zato se je začelo ustvarjanje davkov FICA. Prejemki Medicare so bili uvedeni v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, da bi upokojencem pomagali pri bolnišničnih stroških, nato pa so bili davki FICA povečani, da bi se plačal ta dodatni strošek.
Samozaposlenim posameznikom in članom partnerstva ni treba plačati davkov FICA. Namesto tega njihove prispevke ureja poseben zakon, imenovan Zakon o prispevkih za samozaposlitev. Posledično ti posamezniki, oproščeni tipičnih davkov FICA, plačajo pravičen znesek, da bi ob invalidnosti ali upokojitvi prejeli podobne dajatve.