Poznan tudi kot elektronska gotovina, e-gotovina in digitalni denar, “digitalna gotovina” je izraz, ki se nanaša na kateri koli sistem, ki se zanaša na uporabo kreditnih računov z majhnimi količinami gotovine in omogoča uporabo teh dobropisov za nakupe po spletu. Znesek vlog digitalne gotovine je lahko v zelo majhnih korakih, celo delček najnižje vrste kovancev, ki se uporablja v denarnem sistemu. Nakup izdelkov z elektronskim denarjem lahko vključuje izplačila katere koli velikosti.
Ena od razlik, ki digitalno gotovino loči od drugih vrst gotovinskih transakcij, je ta, da identitete kupca ni treba razkriti. Dejanska transakcija se upravlja z uporabo številke, ki je običajno znana kot digitalno potrdilo. Ta številka zagotavlja preverjanje, da je digitalna gotovina tržna in jo je mogoče sprejeti kot možnost plačila za kupljene storitve. To se razlikuje od uporabe kreditne kartice za nakup nečesa na spletu, transakcije, pri kateri mora kupec zagotoviti osnovne podatke v zvezi z računom kreditne kartice, preden lahko prodajalec obdela plačilo.
Koncept digitalne gotovine se včasih uporablja pri spletnih podjetjih, kar lastniku podjetja omogoča, da izda gotovinske dobropise posameznikom, ki opravljajo določene spletne funkcije za lastnika. S to ureditvijo posameznik omogoči kopičenje kreditov in jih lahko nato uporabi za nakup storitev od lastnika spletnega mesta. Rahla sprememba tega pristopa omogoča uporabniku, da doseže znesek izplačila in nato zahteva, da se digitalna gotovina pretvori in prenese na drug račun, kjer jo lahko dvigne in uporabi na enak način kot standardna valuta.
Širša uporaba digitalne gotovine vključuje vse vrste elektronskega prenosa valute. To bi pomenilo, da ko delodajalec plača zaposlenega z uporabo elektronskega prenosa sredstev (EFT), prenos vključuje elektronski denar, ki ima enak status kot katera koli vrsta valute. To velja, ne glede na to, ali se denar nakaže na nekakšen elektronski račun, do katerega se dostopa z debetno kartico, ali na standardni bančni račun, do katerega je mogoče dostopati z dvigom gotovine, pisanjem čekov ali uporabo debetnih kartic. Spletne storitve, ki potrošnikom omogočajo plačilo nakupov z bremenitvijo povezanega bančnega računa ali kreditne kartice, vendar ne posredujejo podatkov o bančni ali kreditni kartici prodajalcu, se lahko uvrstijo tudi v ta širši koncept digitalne gotovine.