Spremenljivi stroški so izraz, ki se uporablja za stroške, vključno z vsemi variabilnimi stroški, kot so tisti proizvodni stroški, ki so neposredno povezani s proizvodnjo in proizvodnjo izdelkov. Ti stroški so neposredni stroški dela, neposredni stroški materiala in spremenljivi tovarniški stroški. Imenujemo jih spremenljivi stroški, ker so neposredno povezani s proizvodnimi procesi in se razlikujejo glede na obseg proizvodnje. To ne vključuje stroškov, ki so fiksni, ne glede na to, ali se uporabljajo med postopkom ali se uporabljajo pred začetkom proizvodnje. Iz variabilnega obračunavanja stroškov so izključeni stroški, povezani s plačami zaposlenih in drugega osebja.
Obračun mejnih ali neposrednih stroškov se lahko uporablja tudi za sklicevanje na variabilne stroške. Uporabljali so ga za namene finančnega vrednotenja, izdelave finančnih in fiskalnih poročil ter za druge ekonomske namene. Zagotavlja poglobljeno analizo izdelkov in njihovih stroškov. Spremenljivi stroški so uporabni za notranje in zunanje poslovne odnose, kot je razmerje med spremenljivimi stroški in stalnimi stroški. Ta računovodska metoda je bolj uporabna, ker se fiksni stroški, izračunani na enoto, razlikujejo, ko se količina spremeni, vendar variabilni stroški ali mejni stroški ostanejo nespremenjeni za različne obsege prodaje in proizvodnje.
S to metodo dobimo podatke, ki so obvezni za vrednotenje analize stroškovnega dobička. Poleg tega se pogosto zgodi, da organi upravljanja upoštevajo stroške proizvoda na enoto kot spremenljive stroške v okviru absorpcijskih stroškov. Toda pri variabilnih stroških to ni problem, ker vsebuje le spremenljive stroške, povezane s proizvodnjo. Spremenljivi stroški jasno pojasnjujejo in prikazujejo učinke stalnih stroškov na dobiček in prodajo, saj so fiksni stroški jasno prikazani v izkazu poslovnega izida.
Mejni stroški so stroški, ki se dobijo z odštevanjem vseh variabilnih stroškov od skupnih prihodkov od prodaje. Pri obračunavanju variabilnih stroškov se dobiček od celotne prodaje določi in ne na podlagi izdelka na enoto. Določi se z odštevanjem stalnih stroškov od prispevne marže. Kljub dejstvu, da je obračunavanje variabilnih stroškov bolj uporabno kot katera koli druga računovodska metoda, se bolj pogosto uporablja absorpcijsko obračunavanje stroškov. To je lahko razlog, da so stalni stroški enako pomembni kot variabilni stroški.