Primanjkljaj plačilne bilance je situacija, v kateri so plačila, ki jih opravi država, večja od plačil, ki jih prejme. V bistvu državo zapusti več denarja, kot se vanjo prinese, država pa trpi zaradi zmanjšanja ponudbe denarja. Država si lahko pogosto prizadeva odpraviti svoje plačilnobilančne težave s povečanjem izvoza in zmanjšanjem uvoza.
Veliko stvari lahko prispeva k primanjkljaju v plačilni bilanci. Na primer, visoka inflacija lahko negativno vpliva na izvoz, vendar naredi uvoz privlačnejši. Ko država porabi več za uvoz izdelkov kot za izvoz, lahko to povzroči primanjkljaj. Včasih ima recesija v drugi državi negativen učinek. Na primer, če je trgovinski partner države v recesiji, lahko kupi manj izvoza.
K primanjkljaju lahko prispeva tudi precenjenost valute države. Ko je valuta precenjena, se to običajno pretvori v cenejši uvoz in več uvoza. Po drugi strani pa izvoz v takih razmerah običajno ne more konkurirati. Posledično se lahko uvoz poveča, izvoz pa upada.
Gospodarska rast države lahko povzroči tudi plačilnobilančni primanjkljaj. Na primer, če država doživlja gospodarsko rast in si njeni potrošniki lahko privoščijo več, je to običajno dobro. V primeru, da država ne more proizvesti dovolj, da bi sledila povpraševanju potrošnikov, pa lahko to privede do povečanja uvoza.
Država ima veliko načinov za reševanje problema plačilne bilance. Lahko zmanjša vrednost svoje valute, pa tudi poskuša povečati izvoz in zmanjšati uvoz. Pravzaprav lahko zmanjšanje vrednosti valute pomaga pri uvozu in izvozu, saj lahko znižana vrednost valute države spodbudi izvoz, hkrati pa oteži uvoz. Ko je vrednost valute nizka, se uvoz podraži.