V poslu je cenovna vojna dejanje konkurenčnega znižanja cen med dvema ali več podjetji. Nastane, ko konkurenti prodajajo iste izdelke z uporabo strateških cen, ki so namenjene pridobitvi poslovanja povprečnega potrošnika. Cenovna vojna ima lahko domino učinek na trgu, ki vpliva tako na podjetja kot na potrošnike, saj se z znižanjem cen dostopnost izdelkov za potrošnike poveča in poslovni dobički lahko zmanjšajo.
Vzrokov za cenovno vojno je lahko veliko. Pozicioniranje ali dojemanje izdelka kot blaga lahko potrošnike pripelje do nakupnih odločitev na podlagi cene. Podjetja, ki šele začenjajo na trgu, lahko ponudijo nižje začetne cene, da se lahko uveljavijo v industriji. Če je konkurentov v panogi malo, bodo podjetja obveščena o taktiki oblikovanja cen konkurenčnih podjetij in jih lahko poskušajo primerjati ali premagati. Podjetja lahko tudi menijo, da morajo poenostaviti način izdelave izdelkov in znižati cene, da ostanejo na površini v industriji, ki bi jih sicer prisilila, da znatno zmanjšajo ali ustavijo proizvodnjo; podobno lahko podjetja drastično znižajo cene, da bi preživela grožnjo bankrota.
Čeprav je cenovna vojna lahko kratkoročno koristna za povprečnega potrošnika, se morajo potrošniki zavedati, da bi lahko njihova dejanja med cenovno vojno vplivala nanje dolgoročno. Če se vedno odločite za nakup od konkurenta, ki ponuja najnižjo ceno, lahko povzroči uničenje podjetij, ki ponujajo možnosti nakupovanja. Na primer, če se vsi potrošniki odločijo za nakup izdelka pri podjetju, ki ponuja najnižjo ceno, lahko podjetja, ki prodajajo isti izdelek po višjih cenah, prenehajo poslovati. Posledično bo podjetje, ki izdelek prodaja po najnižji ceni, edino preostalo na trgu in lahko izdelek ceni, kakor hoče, ko bo vsa konkurenca zatrta.
Odzivi na cenovne vojne se lahko med panogami in podjetji razlikujejo. Običajno morajo podjetja razmisliti, ali cenovna vojna res obstaja ali pa se zdi, da se dogaja zaradi kratkoročnih promocijskih strategij. Podjetja se lahko odzovejo tako, da prezrejo izziv, znižajo cene, ohranijo cene, razdelijo izdelke na dva ločena izdelka ali spremenijo kakovost ali promocijo izdelka.
Na splošno sodelovanje v cenovni vojni proti večji verigi trgovin ni najboljša poteza za majhno podjetje. Velike verige trgovin se lahko ukvarjajo z plenilskimi cenami in spodbujajo cenovno vojno z edinim namenom, da manjše podjetje ugasne. Verižna trgovina lahko nato prevzame nekdanji tržni delež malega podjetja.